jojmene, kaj naj storim?

[Rob]

Zmore pogovor prekiniti tvojo zaljubljenost? Če da, potem je pogovor smiseln.

Brez tega se pojavi naslednja (zelo verjetna) kombinacija :
Tale tvoj sodelavec bo imel (brez dvoma) *žuto minuto* v svojem gnezdu. Takrat boš ti uporabna.
Temu sledi čas laži, meseci,tudi leta...boš zmogla?
Naslednja stopnja je ločitev in vsa burleska preteklega življenja. Lepljenje etiket s ceno na vse, tudi otroke.
Zatem ponovno forum, takrat pač z drugačnim naslovom posta.

Večkrat je omenjano krščanstvo...iskrenost, pa to...sem narobe razumel?

(zame je prikrivanje resnice enako laži, vendar...to je le moj pogled na svet...)

[Tačka]

uf, bom kar direktna  .. Možu absolutno nimaš kaj govoriti  ...  Kar se pa tiče sodelavca - če ti še ni jasno, da je to hudičevo obremenjujoče zanj, da če se ti nekdo izpove, da je vate zaljubljen ... ti pa v njega (njo) nisi ?? Bil je pač verjetno vljuden  ...

[jesenka79]

Dobri ste mi, hahaha!

No, če bi bila tako prepričana vase, ne bi pisala na forum, tako pa mi je dragoceno vaše mnenje, temelječe tudi na izkušnjah ...

Naj torej ognji dogorijo, kar je pozitivno, to bo ostalo, predvsem novo življenje in ljubezen do sebe, ki se je prebudilo v meni.

Se mi otrok joče, morm it. Do drugič!

[jesenka79]

No, sem zdaj v miru prebrala vaše odgovore.

Čustva se pač prebudijo, in hvala Bogu, da se. Druga pesem je, kaj naprej z njimi. Ubrala sem pot, ki se mi je zdela smiselna. Dovolila sem si, povedati sodelavcu. Vesela sem, da je postavl mejo. Škoda bi ga bilo za kakršno koli afero. Preveč dragocen človek je, tudi jaz in moja družina smo mi preveč dragoceni.

To nima veze z lažjo. Stvari pač niso v vsakem trenutku primerne za vsakogar. Če bolniku takoj poveš vso resnico, ko gre za usodno bolezen, mu s tem ubiješ upanje. Zato se učimo sporočanja slabe novice. Resnica naj bo sporočena ob pravem času na pravi način in do prave mere. Določena zdravila dajemo počasi v infuziji v malih koncentracijah, druga pa celo injekcijo naenkrat, na hitro. Pa dobi bolnik na koncu ravno toliko zdravila.

Ja, vse sorte sem že razmišljala, se pogovarjala z izkušenejšim prijateljem in na tem področju manj izkušeno prijateljico ...

Ne bom predolga. Zaljubljenost se je po pogovoru s sodelavcem zmanjšala. Prizemljilo me je. Po drugem pogovoru še bolj. Ko sem se poslavljala z oddelka, sem se mu zahvalila, da me je poslušal.

Je pa take sorte človek, da se ful obvladuje, in ko se mi je parkrat nasmehnil (se spogledoval), sem zašla v negotovost glede tega, kako je na njegovi strani, zato pa sem še enkrat načela zadevo.
Meje so postavljene, požarna vrata zaprta. Vsaj občutek imam, da je tako. Tisto fazo žalovanja, da nikoli ne bo moj, sem že preživela. Darovala. Pa še vedno mi je njegov blagor pri srcu, želim si njegovega prijateljstva. Želim ga bolje spoznati. Dlje ne mislim iti. Je to res tako nemogoče? Ravnala bom po svojem občutku, a vseeno hvala za komentarje.

Zanima me, kaj je RES, kaj je MOŽNO in kaj je PRAV v zvezi s tem. To bom morala odkriti sama. Upam, da brez večje oz. brez nepopravljive škode za kogar koli od udeleženih.

[Rob]

...v resnici se od tu naprej lahko le še učim od tebe

lepo se imej 

[jesenka79]

No, naj povem za vzpodbuden razvoj dogodkov:
1. zaljubljenost sem predelala, sama pri sebi, s pomočjo prijateljev
2. počutim se, kot da sem na novo zaživela, to ni bila le neka bežna romanca; zadevo sem uporabila za osebno rast in za urejanje odnosa z možem in delitev dela v družini; da sem shujšala, spremenila nekoliko zunanjo podobo
3. zdaj že bivši sodelavec se mi zdi še vedno izredno dragocen in zanimiv človek, zato sem zbrala pogum in ga povabila na pijačo, zaupal mi je telefonsko številko
4. ful sem ponosna nase, da sem premagala strah in da sem se urila v poslušanju sebe, prav všeč sem si, moje samospoštovanje in samopodoba sta se bistveno izboljšala
5. včasih si je treba dovoliti kaj norega, če to prinaša življenje
6. drugi teden si bo vzel čas za pijačo, možno je, da bova obdržala stik
7. točno vem, česa ne smem, in tega ne mislim storiti, sicer bi se odnos končal, česar pa nočem; od srca si želim, da bi se razvilo dobro znanstvo, morda prijateljstvo; v globini ga čutim, me pa zanima, kaj se bo izkazalo v pogovoru, ki bo naslednji teden  - držite pesti, če bo vse po sreči, bova šla v globino in se spoznavala ter obdržala stike, če pa ne, bom pa vsaj videla, nad kom sem bila tako navdušena in se poslovila, ker me ne bo več zanimalo (drugi scenarij se mi zdi manj verjeten)

Kaj že piše v Alkimistu? Če si nekaj močno želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti ureničilo.
In za verne: iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo (celo prijateljstvo s sorodno dušo moškega spola, iste generacije).

[trzinka]

Jesenka, prijateljstvo z moškim, ki te privlači??? :ne:Če se ne začne na eni strani, se pa na drugi.....
Občutek imam, da preveč gledaš filme

[Janja]

Jesenka! 

Me veseli, da se tako počutiš, in da si začela delati na spremembah, vendar imam občutek, da hodiš po zelo "spolzkem" terenu. 

Veš, biti z nekom, ki te tako zelo privlači kot te privlači ta tvoj prijatelj in doma imeti še družino, se meni ne zdi ravno najbolj pametna poteza. Slejkoprej se ne bosta mogla zadrževati in čustva bodo šla svojo pot in potem poti ne bo več nazaj. Ali si res želiš tega? Kolikor sem prebrala, si zelo verna in najbrž nezvestobe ne odobravaš. To je sicer res stvar vsakega posameznika, njegovih nazorov in seveda dogovora med dvema partnerjema, vendar sem mnenja, da zadevo še enkrat premisli.

Pa še na nekaj bi te rada opozorila. Če se ne motim, si nekaj tudi omenjala, da bi svojemu partnerju priznala to svojo zaljubljenost. Jaz tega niti slučajno ne bi naredila. Take stvari že zdrav človek težko prenese, ali pa sploh ne prenese, kaj šele bolan.

Jaz mislim, da lahko svoje spremembe in svojo rast ter delo na sebi izvajaš tudi brez prijatelja, saj v bistvu to delaš zase in ne za njega. Ali se morda motim? 

Lepo se imej! 


Janja

[jesenka79]

Hvala za odmeve.

Filmov ne gledam, privlači me resničnost, zato so mi vaši odmevi dragoceni. Ne želim živeti v fantazijah o idealnem moškem, raje ga povabim na pijačo pa naj se izkaže kaj je na vsem tem.
Pogovarjala sem se sicer tudi že z določenimi izkušenimi ljudmi.
Vsak se pač odloča zase, glede na izkušnje, ki jih ima. Nekaj izkušenj imam, tako da vsaj približno vem, kaj se dela in česa ne.
Če bo ogenj ušel čez požarna vrata, se bom pač umaknila, počakala, da sept ugasnea kot rečeno: moram sploh spoznati, za koga gre, kakšen je ta človek, kaj si imava povedati. Ima podoben psihološki profil, od tod zaljubljenost; teme, ki želijo biti razrešene. Biti z njim skupaj ne bi bila rešitev niti če bi bil prost in željan tega. Najbrž bi se mi zgodilo podobno kot se mi je z možem; ful bi se prilagajala, njegova kritika in perfekcionizem bi mi zadala nove rane etc. Moj mož je bolj blag, na srečo, in pri njem ni tako zarezalo. V najinem zakonu je še kar nekaj neizkoriščenega potenciala, zato sem že obrnila krmilo. Si večkrat vzameva čas za pogovor.
Vse skupaj  - odnos do sodelavca - se je odvijalo dokaj počasi, z začetkom konec junija, zadnji post je bil sredi avgusta, zdaj pa smo že skoraj oktobra. Ognji so v glavnem dogoreli, svojo dozo opeklin sem dobila, bolečina je sicer še kar sveža, a vendar spomin. A ni možno - ima kdo takšno izkušnjo - da ko nisi več zaljubljen, se je možno pogovarjat na prijateljski način?

Tudi ta želja oz. motivacija za stike z bivšim sodelavcem zapadla najbolj neusmiljenima sodnikoma: času in vsakdanjiku.

"Čas bo pokazal".

Važno je, vzeti si čas zase, biti v stiku s svojimi čutenji, dati sebe na prvo mesto. In ko začutiš globoko željo, tehtati, nato se odločiti in iti v akcijo.

Z Božjo pomočjo bo vse dobro, ne bo ireverzibilnih posledic.

Polno življenje, ki ga želim živeti, vključuje radost in bolečino. Samo nazaj ne bi rada šla več, ne smem več v Blatni dol, kjer svoje želje in občutke dajem na zadnje mesto in zato veljam za dobro mamo in ženo, le mene ni, jaz gnijem, jem in pijem in se sebi gnusim.

Samo tega ne več!

[harlekina]

Polno življenje, ki ga želim živeti, vključuje radost in bolečino. Samo nazaj ne bi rada šla več, ne smem več v Blatni dol, kjer svoje želje in občutke dajem na zadnje mesto in zato veljam za dobro mamo in ženo, le mene ni, jaz gnijem, jem in pijem in se sebi gnusim.

Samo tega ne več!

Kako lepo povedano, bravo!

[trzinka]

Jesenka, lepo si je popestriti življenje, ampak pazi, da te s čustvi spet ne zanese. Namreč, če ti bo tvoj "prijatelj" tudi po drugi strani všeč, zna zopet zaboleti. Lahko te bo še bolj privlačil in potem bo zmeda še večja, ali pa tudi ne.
Ponavadi je takole, če ti nisi njemu všeč je on tebi ali obratno, zveza med moškim in žensko vsekakor na začetku temelji na neki privlačnosti tako zunanji, kot notranji. Ko se pa čustva ohladijo in smo popolnoma prepričani, da srček ne bije več tako hitro, pa je možno prijateljstvo, vsaj z naše strani. Kaj pa druga stran, je iskrena?

želim ti, da živiš polno, postavi sebe na prvo mesto, brez bolečin in trpljenja

[Amelie]

Jesenka, ne verjamem ti, da si popolnoma opravila z zaljubljenostjo. Če bi, ne bi imela želje po nadaljnem spoznavanju, prijateljstvu s tem moškim. Prijateljstvo med moškim in žensko ne obstaja. Oz. le zelo zelo pogojno, vendar pri vama ti pogoji niso izpolnjeni. Zaljubljenost ni realnost, je privzdignjeno stanje, ki ima res veliko pozitivnih učinkov (vse, kar opisuješ, svet pač odene v barve), vendar nobene zveze z realnostjo. Prav se mi zdi, da se sprašuješ, kaj bi bilo drugače, če bi bila poročena s tem drugim moškim, z njim imela otroke, živela vsakdanjik. Se nikoli ne bi počutila izgubljeno, osamljeno, se ti ne bi zdelo, da večino časa vidi skozte, da te več ne opazi tako kot v začetku?

Ne moreš iskreno izboljševati odnosa z možem, pri tem pa hoditi na pijačo z drugim in sanjariti o nekem idealnem platoničnem moško ženskem odnosu, ki ne obstaja. Kaj ti manjka v zakonu, v družini, da imaš občutek, da ne živiš polno?

(Oprosti, če zvenim pokroviteljsko, to ni moj namen, niti nimam pravice.)

Vso srečo!

[Yang]

Se povsem strinjam z Amelie.

Tu ne moremo imeti oba sočasno - to je ravno dober primer stvar v življenju, ki se izključujejo in ne moremo imeti "i ovce, i novce".

Jesenka, če boš nadaljevala s tem moškim na način kot praviš, bo kljub tvojemu trudu, da bi ne poslabšala odnosa z možem, to škodovalu tvojemu odnosu z možem.
Zadeva je preprosta; ali eden, ali drugi, oba ne gre oz. je pač "nekaj na pol" oz. imeti oba na dolgi rok vodi v izgubo obeh pa še zmešano tebe povrh.

Bolje bo da se odločiš za enega, pa tistega "ornk"...
...sicer, pa saj si se itak že odločila in to ne za moža.

[piccolina]

jz ti predlagam, da se pogovoris z mozem, ce pa misls ostat z njim in met z njim iskren odnos,, 
upras ga za mnenje, kaj prau, ce gres z tistim sodelavcem na pijaco... pusti moza, da ti je najboljsi prijatelj, ce hoces met iskren odnos z njim...
ker ce res vec nc ne cuts do unga, pol mislm da tud z mozem ne bo problema in nau meu nc proti..
skratka, jz mislm, da bi mozu mogla povedat, ce mislis, da bi on to znal sprejet, in ce hoces met iskren odnos.. 
ker ce bi se mozu zgodilo, kaj takega kar se je zgodilo teb.. predvidevam, da bi cenila, da bi biu on iskren in ti povedal ane? ker tko odnos sam se bolj poglobis...
ce neves kako bi mu povedala... nwm, uprasi ga, kaj misli, ce je mozno da mas "prebliske" zaljubljenosti v nekoga drugega, ko pa si ze porocen, in ce se je njemu ze to gdaj zgodil.. in bos vidla, kako se bo odzival.. vsekakor pa izberi pravi trenutek 
sej cist mozn, da se bosta oba s tega lepo nasmejala 
zelim ti vse dobro
p.

[jesenka79]

Hvala za odmeve.

Seveda sama najbolje poznam situacijo in bom naredila točno tisto, kar mislim, da je prav, tako kot do sedaj. Moje življenje, moje tveganje, moja radost in moja bolečina.

Kar bo, pa bo. Ne mislim se pregovarjat s komer koli od vas, lepo da ste mi osvetlili zadevo z več zornih kotov, bom upoštevala.

Ko bo kej novga, se beremo. LP

[Arwen]

Polno življenje, ki ga želim živeti, vključuje radost in bolečino. Samo nazaj ne bi rada šla več, ne smem več v Blatni dol, kjer svoje želje in občutke dajem na zadnje mesto in zato veljam za dobro mamo in ženo, le mene ni, jaz gnijem, jem in pijem in se sebi gnusim.

Samo tega ne več!

absolutno  je pa seveda tudi ampak zraven 

  Če bo ogenj ušel čez požarna vrata, se bom pač umaknila, počakala, da sept ugasnea kot rečeno:

ogenj lahko tudi opeče, uide iz kontrole, naredi precej škode in umik je zelo zelo težak (v stilu po toči zvoniti...), seveda pa lahko tudi zelo prijetno greje...

[jesenka79]

Lejte, kakšna je Božja modrost in dobrota!

Sodelavec je sveže zajubljen v drugo in ne bi šel z mano na pijačo zdaj, rabi čas.

Tako da ni druge variante: ali pustim vse skupaj ali pa (kar čutim zdaj) da delam na svojem zakonu, pustim sodelavca, da dela na svoji vezi, in če se mi bo še vedno zdel zanimiv in mi srček zaradi njega ne bo hitreje bil in če bo seveda on za, še vedno lahko obdrživa stike.
Konec koncev, zaljubljenost ne traja večno, večina življenja je delo na odnosu, odločitev za določen odnos, no, pa seveda drobna veselja.

A kaj naj storim: mož ima tudi eno prijateljico, ki ga v njegovi globini oz. glede na psihični profil dosti bolj začuti kot jaz, mož pa mene v določenih segmentih tudi ne začuti. Sicer pa je poročena in ima otroke in se družimo in nimata nič takšnega med sabo, čeprav sem bila na začetku ljubosumna.

A ni življenje prekratko, da bi si kar neprej nekaj prepovedovali?
Kot rečeno, svojo dozo opeklin sem dobila, vem kako boli. A zdaj ne boli več, le nekoliko pa še čutim.

Stvari se začnejo v mislih, napredujejo k besedam in nato k dejanjem. Svoje misli moram preusmeriti k sebi, da bi se imela rada, k možu, da bi izkoristila ves potencial, ki ga imava, saj ga v nekaj letih zagotovo ne poznam dovolj dobro, in ni on kriv, če se nisem imela dovolj rada (je pa res: če bi takrat imela sebe bolj rada, bi bolje presodila, kateri človek je bolj primeren za partnerstvo z mano).
In moram gojiti misel na prijateljstvo, ne pa (kot ste pogruntali) da še vedno čutim privlačnost do njega kot moškega, kot potencialnega partnerja.
Pri Bogu je vse mogoče, naj to spremeni. Naj mi bo ta sodelavec kot brat.

Če to ne bo mogoče, mi bo dal tudi umirjenost, da sprejmem.

Nočem, da se mi take zaljubljenosti ponavljajo.
Bog pomagaj!

Hvala Bogu za forum, kjer lahko tudi kaj bluzim!

Lepo (in radi) se imejte!

[Arwen]

  Jesenka, to je pa tko iskreno in iz srca napisano  ; kakorkoli se že stvar obrne, držim pesti zate  in za to:

Stvari se začnejo v mislih, napredujejo k besedam in nato k dejanjem. Svoje misli moram preusmeriti k sebi, da bi se imela rada, k možu, da bi izkoristila ves potencial, ki ga imava, ...

[piccolina]

Jesenka, to je pa tko iskreno in iz srca napisano  ; kakorkoli se že stvar obrne, držim pesti zate  in za to:

Stvari se začnejo v mislih, napredujejo k besedam in nato k dejanjem. Svoje misli moram preusmeriti k sebi, da bi se imela rada, k možu, da bi izkoristila ves potencial, ki ga imava, ...

sm vesela, da se je navsezadnje izteklo, da "je koza cela, volk pa sit" 

kdor poslusa srce svoje je bedak, kdor pa hodi modro, bo resen (Pregovori 28:26)

lp, p.

[scaeva]

Jaz pa pravim-kdor posluša srce je še kar pri sebi, tisti ki je moder in resen je pa kot stara marles vrata!