Se komu to dogaja-občutek mravljincev v glavi in pekoč občutek

[mojci]

Že dalj časa se mi dogaja ob različnih priložnostih in na različnih krajih včasih brez vzroka in lahko se čisto ok počutim in sem dobre volje in sicer kar naenkrat začutim na zgornjem delu glave ali na zatilju mravljince kot da ne bi dobila dovolj kisika postenem potem omotična, vrteti se mi začne srce mi začne biti tresti se začnem dihanje komaj da kontroliram, sedaj se že malo znam k sebi spraviti ampak po navadi em zagrabi še strah in panika kaj je to, zato s časom nisem upala nikamor več iti zaradi tega, sedaj sem že drugi mesec doma, jemlejm Cipralex, komaj s kam spravim, ker se bojim da se mi to ne bi dogajalo, zdravnica pravi da bo to depresija in ti panični anpadi straha ampak to je sigurno posledica, ampak ne vem če je to res to, da ni kaj drugega.

[alexx]

Mislim, da ima zdravnica kar prav mojci. Vse to so skoraj 100% znaki panične motnje. In panična motnja je posledica. Posledica naših napačnih vednotenj sebe in okolja. Posledica naših podzavestnih in zavestnih strahov.
Značilno je tudi, da je večina ljudi tu gor ki se srečujejo s panično motnjo obiskalo morje specialistov. Največ kardiologe in nevrologe. In ne spomnim se, da bi kateri dobil diagnozo organske bolezni.

Tisto kar najbolj rabiš....(se mi zdi)  je pogovor z nekom ki ti bo znal pomat najti vzroke zakaj reagiraš s paniko v določenih situacijah.

Cipralex je dober AD kot vem. Rabi pa kar nekaj časa, da pokaže določeno izboljšanje. Pomagal te bo spraviti na točko na kateri boš imela moč, da spreminjaš sebe.  In to je najpomembneje.


P.S. V tolažbo. Meni se trenutno isto dogaja. Vem kako se moram boriti in da ne bo šlo na hitro. Pomagajo mi pa tudi tile moji *počenčki* na forumu. Razumejo. Ni jim treba nič razlagati. 

[Arwen]

zdravnica pravi da bo to depresija in ti panični anpadi straha ampak to je sigurno posledica, ampak ne vem če je to res to, da ni kaj drugega.

se mi zdi, da ima zdravnica kar prav 

[Jagodka]

Zelo verjetno diagnoza kar drži. Adji ti bodo zdaj, zdaj prijeli in ti bo odleglo. Da se prepričaš o tem, da ni fizično nič narobe, pa se le pogovori z zdravnico, da te mogoče napoti do kakšnega specialista.
Meni osebno je postalo veliko lažje prenašati paniko, ko sem dobila zagotovila, da je z mojim srcem vse bp. Veliko lažje mi je bilo: aha, panični, dihaj, nič ni hudega, od tega se ne umre... lažje tudi ignoriraš napade, če razčistis s tem.

Drži se, vse bo OK

[trzinka]

Se strinjam z vsemi predhodniki. Panične napade imam tudi sama in preden sem spoznala, sem potrebovala tri leta za to. Prej sem mislila, da me bo infarkt in sem pristala velikokrat na urgenci.
Tisti trenutek ko me zagrabi, se ustrašim in črne misli se motajo po glavi, poleg vseh fizičnih simptomov. Nazadnje sem jih imela pred enim mesecem. Prepoznala sem jih in sem se uspela z lastnim prepričevanjem umiriti. Trajalo je en teden, ampak mi je uspelo. In nisem obiskala urgence. Tam imam že skoraj permanentno karto

Priporočam ti, da obiščeš psihoterapevta. Sama sem šele začela s terapijami in komaj čakam naslednjo.

Pogumno naprej...

[She_]

Se strinjam, tudi sama sem ob napadih panike imela mravljince (najprej desna roka in potem naprej).
Se pa da to urediti. Vso srečo. 

[mojci]

Hvala vsem za odgovore, takoj mi je lažje. Najtežje mi je ko čakam, da pridem pri psihoterapevtu na vrsto, to je šele v sredini avgusta, ker so sedaj dopusti, med tem pa se moram boriti.
Mi lahko da kdo kak nasvet kaj vse lahko anredim sama da si pomagam, malo sem že sicer brala na forumu, pozitivne misli, dihanje, sprehodi, samo težko se je prepričati in to tudi narediti.

[trzinka]

Najhuje je če si po naravi malce len. Tudi sama spadam v to kategorijo.
Enostavno moraš se prisilit in potem ti to preide v navado. Glej, jaz sem začela s sproščujočimi CDji in vožnjo sobnega kolesa, sprehodi. Pomagalo je. Nekaterim prej, nekaterim kasneje.
Je pa res, da ko mi je enkrat bolje preneham s tem, kar je absolutno narobe. Spremeniti je treba način, stil življenja, vse se pa začne v naši glavi in zato so tudi psihoterapije.
Vem, da te je neskončno strah, posebno ko so napadi. Ponavljaj si, ali se prepričuj, da si zdrava in da bo to minilo. Govori si nič mi ni...ipd. Jaz kar samo sebe kregam, da sem neumna , ker take stvari razmišljam. Saj ne pomaga vedno, ampak na slabše pa tudi ne gre.

Drži se

[kagome]

E ja, zal, ampak ta obcutek mi je zelo znan, se prevec, .. se posebej ta teden, uffff

[pipi :D]

jaz imam mravljince v obrazu in bolečine v mišicah...pa minejo pa spet pridejo...navadit se jih je treba ko postanejo del tebe pa kar izginejo.....ko pa že čisto pozabiš na njih pa spet pridejo in je treba postopek ponoviti....


ne se zapirat vase ali v sobo, kar pogumno se spopadi z njimi, pojdi ven teč, vrtnarit, lahko bereš, meditiraša  samo ne se predat.....čeprav je boj včasih neizporosen in zgleda kot da izgubljaš.

se splača potrudit

le pogumno



pipi