Ja tale panika ga rada zagode z takimi simptomi, da mislimo da umiramo.
Ampak NE BOŠ UMRLA!!!
Kar velik pomen ima sproščanje telesa..vsakodnevno, redno....
zelo fajn je progresivno mišično sproščanje ali kaka vodena sproščanja po CD-ju.
Eden takšen je priložen tudi multimedijskemu projektu "TRIS panična motnja" (avtor: Klemen Rebolj).
V kompletu je še film o paniki in poučen priročnik. Dobiš v lekarni. Stane okoli 63 eurov.
Pišeš, da si že kar nekaj let jemala AD (antidepresive).
To je nekako le del zdravljenja, ki popravi porušeno kemično ravnovesje v možganih.
Drugi pomembni del pa je psihoterapija...pogabljanje vase, v to kako živimo, kaj si res želimo, smo iskreni, samozavestni, znamo postaviti meje v odnosu....
ali ne..in smo...nesamozavestni, imamo slabo mnenje o sebi, zadržujemo v sebi čustva, jih skrivamo...
ustrežemo vsem drugim le sebi ne...Lahko so v nas že dolgoletne težave..travme, strahovi....nezadovoljstva..
Vse to se predela s psihoterapijo. Na ta način se nam dogaja spoznavanje sebe...osebna rast...zorenje,
čustveno stabilnost postopno dosežemo, zavemo se svoje vrednosti....in ko spremenimo sebe, se spremeni tudi odnos okolice do nas...je pa to proces ki nekaj časa traja...
Plitko dihanja...umiriš tako, da dihaš s trebušno predpono (trebuh se izboči ko ga napolniš z zrakom)...
tako diha dojenček naravno...to izredno pomirja organizem....
Ena uspešnejših smeri psihoterapije pri panični motnji je kognitivno vedenjska terapija.
So pa tudi druge psihoterapevtske smeri učinkovite, odvisno od posameznika kaj komu ustreza,
ter od težav s katerimi se sooča.
Drži se..vse bo OK.
Paniko hrani prav naš strah pred njo....
Ko se prepustiš in si rečeš "pa kaj"..ona izplahni, se razblini..ni več tesnobe...
