emetofobija

[Katy123]

Živjo! Ponovno se oglašam. Upam, da še kdo sledi temu forumu. Odločila sem se, da sem se končno pripravljena soočit s tem, zato se nameravam napotiti k zdravniku po napotnico. Vendar imam eno vprašanje, nekakšen strah, zaradi tega ker je to zelo redka fobija in nepoznana, da bi mi zdravnica rekla, da to ni nič posebnega podobno kot mi je že mama. JAz pa vem in sem odločena, da mi bo psiholog pomagal pri tem in sem odločena to premagati, vendar brez pomoči ne bo šlo. Zanima me kako naj ji razložim? Poleg tega me zanima Janja, če si ti se v tem času napotila k reševanju tega problema?

Lp 

[Janja]

Živjo Katy!

Poglej si še tukaj te prispevke, ki sem jih napisala lansko leto.

Nahajajo se na tej povezavi:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,12779.msg305139.html#msg305139.

Zaenkrat ti ne morem nič novega napisati. Sedaj živem kvalitetno življenje. Emetofobija je še zmeraj prisotna. Ampak sedaj gre SAMO za emetofobijo in ne več simptomatiko OKM ~ v mojem primeru se je OKM kazala v strahu pred bruahnjem in kasneje je to preraslo v agorafobijo. Jaz osebno lahko s tem živim čisto normalno. Emetofobije potem, ko se je simptomatika glede OKM~ja umirila, niti nisem reševala, ker sem začela razreševati stvari, ki so nastale kot posledica OKM~ja. In se je meni zdelo to bolj bistveno kot reševanje same emetofobije.

Sedaj normalno funkcioniram ~ lahko hodim ven, se družim in delam vse tisto, česar prej nisem mogla. Zaradi OKM~ja in ne emetofobije. Ker moj OKM se je kazal tako, da so se mi vsiljevale misli, da bom bruhala in mi je bilo konstantno slabo... In zato se je pojavila še agorafobija.

Pa še nekaj: pri meni ta sitem KVT~ja in izpostavljanja ne deluje. Ker bi zadeve samo še poglobila in bi bilo še hujše.

Je pa nastala v okviru društva DAM nova skupina za OKM. Če te zanima, pridi naslednji četrtek na srečanje. Samo pohiti, ker potem bo skupina zaprtega tipa. Ne mislim, da imaš ti OKM, ampak princip dela se mi zdi zelo dober in meni je precej bližji kot KVT.

Več si preberi tukaj:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,14680.msg327580.html#msg327580.

Pozdravček in lepo bodi. Verjetno ti nisem pomagala na tak način kot bi si ti želela, ker ti ne morem napisati, da tega strahu več nimam. Žal, ampak jaz sem res zadoovljna, da spet ŽIVIM. In to mi odtehta. Nekako sem razmišljala, da ima vsak kakšen strah. In če ga ta strah ne ovira v življenju in lahko zaradi tega kvalitetno živi, potem se ne bom obremenjevala. Ker sedaj jaz KVALITETNO živim in sicer predvsem ŽIVIM. Prej sem pa životarila.

Moonica, hvala ti za opozorilo. Pozdravček tudi zate.

[Katy123]

Živjo!

Najlepša hvala za tako hitri odgovor. Moram izpostavit še to, da kjub temu da nisem do zdaj poiskala še nobene strokovne pomoči, sem že s tem, da sem se zavedala problema in veliko razmišljala o njem ter kaj spremenila v svojem življenju že naredila korak ali dva naprej;, slabosti, ki so se mi včasih kar pojavile in sem se rahlo tresla so postale zelo redke. Zdaj uspešno študiram, živim v Ljubljani, vendar vem, da bi lahko še precej izboljšala kvaliteto svojega življenja in se še manj izogibala določenim dejavnostim, če bi še nekaj korakov naprej v to smer naredila. Glavni razlog za kaj želim še to izboljšati je, da drugo leto za nekaj časa odhajam v tujino. To sem si dolgo zelo želela, vendar glede na to, da grem sama, želim razčistiti še bolj stvari povezane s to mojo fobijo, da bo to res v redu izkušnja in ne bom toliko omejena s svojimi strahovi.

Glede skupine me zanima, kdaj in kje bodo potekala srečanja? Pa še en dvom imam, nisem prepričana, ali bi to bilo primerno zame, glede na to, da menim,da nimam OKM-ja, čeprav se po mojem laičnem mnenju nekoliko tudi ta izraža kot posledica fobije, v smislu, da skrbno preverim, da ne jem pokvarjene hrane, pazim na datume in čistočo rok itd. Vendar menim, da še vedno v mejah normale, tako da se da s tem živeti, kar me pa resnično ovira je fobija. Ali meniš, da je v tem primeru skupina namenjena tudi takim kot sem sama?

Še enkrat se ti zahvaljujem za odgovore in oprosti, če te tukaj zasuvam s vprašanji, vendar se je veliko lažje obrniti po nasvet na nekoga, ki iz lastnih izkušenj bolj razume kako je

[Katy123]

aja še to: Pogledala sem povezavo, vem, da piše da je v četrtkih. Ko sem gor spraševala kdaj sem mislila na uro Pa ta dvom, da nisem prepričana, če bi bila namenjena tudi mojim težavam sem izrazila zato, ker je omnenjeno da je namenjena izključno tem z OKM-jem

[Ferda]

Kot bi brala samo sebe... Aja, saj to v bistvu sem jaz, le da moj nickname ne obstaja več. Torej, živjo, Sandrca tukej, avtorica teme.
4 leta in še malo je minilo od oddaje prispevka. Pa se je kaj spremenilo? Na žalost ne. Saj se prisilim in grem recimo na koncert, letos celo na festival... pa nikakor nisem sproščena, stalno sem na preži kje me bo kdo pobruhal, kdo mi bo bruhal na šotor, komu bo slabo ... Ampak za spremembo vsaj grem.
Bruhala v vsem tem času še vedno nisem ... hvala bogu ... Če se lahko pohvalim, sem bila v istem prostoru s človekom, ki je na kemoterapiji - torej pooooogoste slabosti in sem preživela. Mogoče malo tudi zaradi tega ker je bilo vse ostalo le pri slabosti.
Teh mojih napadov, ki naj bi bili panični, ni več. Oziroma se mi je nazadnje pojavil leto nazaj, ob preveliki dozi teina.

[zelvica999]

Ojla!

Sem nova tu in tudi meni se zdi, da imam emetofobijo. Sicer ne tako hudega strahu kot ve (se ne bojim it nikamor, ne bojim se, da bo kdo poleg mene bruhal), vendar pa dostikrat, ko sem kje zunaj (avtobus, čakalnice, dvigalo....) mi postane slabo in se bojim, da bom bruhala. Potem pa zadrzujem, pa sem v krcu itd... Pa ze tako ali tako imam probleme z zelodcem oz kar s celotnim prebavnim traktom in bi morala na gastrooskopijo, pa me je tako strah, da sploh ne vem, kaj naj. sem se pred pregledom nonstop opogumljala ampak ko sem se ulegla na mizo, ko so mi pospricali anestetik v usta, ko mi je zacel cevko napeljevat v usta... Cisto sem se izgubila. Ne da bi se sploh zavedala, sem cevko prijela in si jo potegnila iz ust. Po neuspesno opravljenem pregledu sem jokala skoraj dve uri, tako sem bila razocarana nad sabo in jezna, da nisem mogla prestat enega ku***** pregleda. Ah, brezveze... Bruhala pa tudi nisem ze 14 let. Ko mi je orng slabo, zadrzujem, rajsi bi umrla kot bruhala. Pa ko berem tu na forumu, da je tista slabost veliko bolj zoprna kot samo bruhanje, mi je malo lazje, sam kaj ko se zacnem trest vsakic, ko cutim, da mi gre na bruhanje in mislim samo na to in... ne vem. Vcasih se sama sebi zdim softic zaradi tega ampak si pa res zelim znebit se te fobije. Ocitno ni nemogoce, ce se je Knoflca pozdravla

[Janja]

Ferda in Želvica, pozdravljeni!

Osebno sem svojo zgodbo še enkrat objavila. Nahaja se tukaj: http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,16912.msg348964.html#msg348964.

Tukaj se nahaja čisto vse ~ tudi razlaga glede moje emetofobije in emetofobije, ko se je kazala v OKM~jevski obliki.

Žal moram napisati, da emetofobije nisem pozdravila, se pa ne pojavlja več v OKM~jevski obliki in posledično spet normalno ŽIVIM in FUNKCIONIRAM.

Kar je pa velika razlika. Prej (ko je bila emetofobija v OKM~jevski obliki) se je moje življenje praktično ustavilo in nekako je pri meni šlo zaradi vedno večjega izogibanja, da sem se sama *prisilno* izolirala in pri tem strašno trpela...

[barbara]

Pozdravljeni,

je bil kdo zlorabljen (fizičnom, spolno) in ima strah pred bruhanjem ali pa ga je imel v otroštvu?

[lost_in_time]

Za razliko od vas, sem jaz že starejša in imam dva otroka in že tudi dve vnukinji. Lahko si zamišljate, koliko strahu sem preživela ob bolanih otrocih, sedaj pa pri vnukinjah.

Pozdravljena mira57.
Zanima me kako ti je to uspelo,tole zdržat..?
Namreč meni ni jasno kako bi lahko imela otroke, s to mojo fobijo(in posledično paničnimi napadi)..kar mi kar velik problem tole predstavlja glede na moja leta.. 
Če ima še kdo drug odgovor,bom vesela vsakega.. 

Lp

[LostOneFuture]

Pri meni se je emetofobija razvila ko sem bila stara 12let. Povod so bile težave doma in to da se me je zlorabljalo.

Jaz nisem mogla slišati bruhanja, sama nisem smela bruhati, tudi če sem imela še tako virozo, bruhala nisem, ker zame je to bilo, kot da raje umrem kot bruham. Zato nisem hodila ven žurat, ker sem alkohol povezovala z bruhanjem, tako sem se sama izolirala in bila vedno bolj sama, brez prijateljev.

Nekako z leti sem počasi premagovala strah, čeprav še danes vedno kdaj pridejo dnevi, ko sem zelo vznemirjena, ko moža februarja recimo ni bilo zvečer doma ker je bil na fešti, sem postajala prav panična kaj naj naredim če je preveč spil in bo bruhal ali mu bo šlo na bruhanje, z vizualizacijo in meditacijo sem se nato pomirila, čeprav zaspati dokler ni prišel domov nisem mogla, bruhal ni in drug dan je bilo kot da se nič ni zgodilo.

Sedaj že nekako lažje shajam, recimo tudi če grem kam na fešto, in drugi pijejo me alkohol več ne moti, tudi če vidim zelo pijanega človeka se ne pojavi panika pred bruhanjem, kot včasih, zelo zelo redko danes. Tudi če slišim bruhati koga, mož je bil bolan in sin in sta bruhala, ne izbruhne panika takoj, ampak zelo redko, tako da še imam težave, ampak v primerjavi z prejšnjimi leti me praktično ne omejuje več toliko.