spet napad panike

[Madhurii]

Pozdravljeni!

Jaz pa ne vem, koga naj vprašam, ker nimam svojega psihiatra. Šla sem k psihiatrinji v Železniški zdravstveni dom misleč, da bom vsake toliko časa šla k njej, pa je rekla, da naj se obrnem na skupino za samopomoč pri društvu Dam in to je to. Cipralex 10 mg mi je najprej predpisal nevrolog, potem mi je še dodatne škatlice predpisala kar moja zdravnica, tista psihiatrinja je rekla, da bo napisala samo še izvid in ga poslala moji zdravnici, zdravila pa mi tako lahko predpisuje in zmanjšuje, ko bo potrebno, splošna zdravnica. Sedaj pa k vprašanju. Meni je nevrolog, ko mi je ugotovil, da moje težave niso nič nevrološkega ampak panična motnja, predpisal Cipralex 10 mg in mi rekel, naj vzamem vsak dan enega zjutraj (seveda najprej 1 teden samo polovičko). Te antidepresive jemljem od 22. marca letos in se mi je stanje v primerjavi s tistim pred jemanjem in na začetku jemanja, zelo izboljšalo, tako, da skoraj nisem več čutila napadov, morda samo kdaj v blažji obliki. Do včeraj. Na vaših straneh sem prebrala, da proti tesnobi zelo pomaga šport, pa gibanje in ker so se sedaj začeli topli sončni dnevi, ki kar vabijo v naravo, sem včeraj odšla z možem in mojimi starši na Katarino. Na Katarino smo se res zapeljali, vendar pa sva potem z možem hodila še skoraj uro samo navkreber (kar pred jemanjem tablet sploh nisem bila sposobna, ne da bi mi odpovedala desna roka in ne da bi dobila vrtoglavico). To je bilo prvič od takrat, ko je bilo tako hudo z mano, da sem tako hodila, prej sem šla samo malo, pa sem se morala že oprijemati moža in nisem mogla hoditi, tako hudo je bilo. No potem smo sedli v avto in šli proti Živalskemu vrtu, tam je mož parkiral in spet smo hodili po poteh spominov in tovarištva, tokrat pa je bilo manj naporno, samo po ravnem. Vendar pa ko smo se vračali proti avtu, sem začutila neko nedoločno utrujenost (morda je temu botrovala tudi vročina-hoditi po vročini pa jaz zaradi teh težav ne prenašam ravno najbolje-), čeprav ni bilo več tako zgodaj, je še kar pripekalo po soncu, kar oblivati me je pričela neka vročina, čisto sem postala vročična in utrujena ampak to bi še šlo. Tedaj pa sem začutila, da me obhajajo spet meni znani simptomi, odrevenelost v roki, vrtoglavica in podobno in morala sem se oprijeti moža, ki pa ni zaslutil, da je kaj narobe, čeprav sem mu prej vse povedala, sedaj po jemanju tablet pa je bilo vse kar precej OK in ga nisem želela spraviti spet v slabo voljo. Morda pa je sam videl, da se drugače obnašam in hodim (on me zna prečitati, saj sva tudi že dolgo skupaj), vendar pa ni nič hotel reči. Komaj sem čakala, da sedem v avto, še malo je manjkalo, pa bi se sesedla. Sedaj pa se sprašujem, kako pomaga veliko gibanja, če je pa večkrat pri meni prav to še poslabšalo simptome, tudi po naravi, čeprav bolj tam, kjer je bila narava bolj obljudena in manj prav v gozdu (na samem) in podobno. Tudi hitro se utrudim, ko hodim dalj časa in simptomi se vrnejo. Če to izmenjujem s postanki in sedenjem, pa potem spet s hojo, je bolje, drugače pa ne. Ne vem ali ne zadostuje jemanje Cipralexa 1x na dan, kot so mi rekli ali bi morala povečati odmerek oziroma čez dan dodatno vzeti še eno tableto. Moram reči, da sem na Katarini delala toliko načrtov, da bova šla drugič hoditi na Katarino že iz Toškega Čela in podobno in sem bila po koncu izleta tako razočarana, ker se mi je to spet zgodilo, da sem v vse te moje načrte podvomila. Moram reči, da imam voljo se pozdraviti, grem nekam tudi, če nisem čisto sigurna in me je strah, vendar pa me potem take stvari potrejo.
lp

[Anchi]

Fizična aktivnost resnično zelo pomaga. Mislim pa, da si naredila isto napako, kot sem jo nekajkrat tudi jaz, in to je, da nisi začela postopoma, ampak kar naenkrat. Simptomi utrujenosti, zadihanosti, vročine so zelo podobni tistim pri napadu panike (razbijanje srca, oblivanje, šibkost, itd..) in zato nam eno sproži drugo. Če začneš z majhno količino gibanja in potem to sčasoma povečuješ, je dosti bolje, ker se navadiš tudi razbijanja srca in oblivanja z vročino, brez da ti to takoj vzbudi občutke tesnobe in strahu. Tudi srce dosti manj nabija in smo dosti manj zadihani, če smo v dobri kondiciji. Bolj kot se navadiš teh simptomov fizičnega napora (večkrat kot jih doživljaš) manj grozni se ti bodo zdeli in manj bo verjetno, da ti bodo sprožili tesnobo in paniko.

Ne jemlji zdaj tega kot dokaz, da si 'padla nazaj' ali kaj podobnega. Iz tega si se zdaj samo nekaj novega naučila, to je, da je treba začeti postopoma. Za drugič zdaj že veš.

Na tvojem mestu bi si našla tudi drugega psihiatra, ker samo tablete niso dovolj za dolgoročno in temeljito ozdravitev panične motnje. Tablete so tu samo da ti pomagajo pri prvih korakih. naprej je treba ali s terapevtom ali kako drugače, vsekakor pa je treba delati na naših vzorcih, avtomatskih mislih, odzivih itd..

[jovanotta]

Anchi ima prav! Brez skrbi, to ni noben padec. Včasih pa je treba res zvišat dozo. Jaz med jemanjem antidepresivov sem se tudi dobro počutila, pa kar naenkrat en dan me je začelo spet nekaj lovit, bolj v blagi obliki, pa je po par dnevih izginilo in je blo spet vse v redu. Če ne bi mi verjetno morali povečati dozo. To je vse normalno, tako da prvo se drži tega, kar ti je rekla anchi, če pa ne bi bilo bolje, pa le pojdi do zdravnika. Psihiatrinjo pa le zamenjaj, ker tablete res niso vse. Pomagajo zelo, ker nam izboljšajo počutje in se tako lažje osredotočimo na delo na sebi. Jaz sem v prvo, ko sem pila antidepresive, bila tako srečna, ko so pirjeli, da sem kmalu pozabla delat na sebi in ko sem prekinila, se je vse povrnilo v še hujši obliki. Sedaj pa sem že 2 leti brez zdravil in prav lepo funkcioniram. O še me kdaj kaj lovi, ma v manjši obliki in znam hitro prežent vse mimo in to zato, ker potem sem le veliko delala na sebi in še danes delam.

Kar korajžno in ne obupat!!! 

[addi]

ma jst nevem kaj naj,nemorem se odlocit ce bi jemala tablete ker vidim da nic ni 100%...

[Arwen]

seveda nič ni 100%... ampak, tudi če je samo par procentov, je to še vedno bolje kot nič

[totokotunjo]

pozdravljeni vsi

ja sem imel pred dobrim mesecem napad panike ko sembil pač izpostavljen cel dan na sancu - napad je trajal dve dobri uri - v teh dveh urah sem mislil da mi bo srce odpovedal ali pa da me bo možganska kap doletela- bal sem se tudi da bom končal v idrijo in so se mi na ta način vrtele res čudne slike v glavi :/
pač sam se zavedam da sem sedaj v čisto novem svetu in da bom v tem seveda tudi ostal- pač v glavi si je treba govorit skozi da smo mi gospodarji sami sebi in s tem izrinemo te tesnobice proč- kot športni tip človeka me edino moti to da zdaj naredim pač samo deset sklec in mi začne bit zelo močno srce in dobim v isti sekundi po teh desetih sklecih takoj vrtoglavico in tudi bolečine v glavi - včasih pa sem jih po trideset komot naredil brez teh občutkov:/  mi zna kdo povedat če tudi on doživlja te stvari in če se ne rabim sekirat pač da je kaj z srcem narobe?

hvala vam v naprej.

[Ventilator]

Panični napadi so včasih tudi posledica težav s srcem, tako da bi bilo najboljše, če se posvetuješ z zdravnikom. Lahko je pa kaj povsem psihosomatskega, tu lahko samo ugibamo.

[martinca]

Včasih pa je razlog za panično motnjo, nespečnost ali depresijo nepravilno delovanje ščitnice ,  zato reci zdravniku za napotnico, da ti vzame kri za pregled ščitničnih hormonov in če je to, se lahko pomaga z dodajanjem hormonov.

Ženske stare 35 let in več naj bi si dajale preventivno pregledati ščitnico vsakih 5 let. 
 
sama pravkar čakam rezultate...

[totokotunjo]

ma sem vse preglede naredil - in izvidi so pokazali da je vse kao ok samo res zelo močno mi začne bit po vajah in tudi čudno bitje- res če to vse dela psiha res nemoreš verjet. prav me je spremenil ta panični napad kot da bi se ponovno rodil in te res nekaj non stop žre pri srcu - upam da mi bo kdaj prekinilo to razmišljanje na te stvari :/

hvala vam na odgovore