Kako zdržite v službi?

[Gregy 81]

Gummi,jaz tudi komaj čakam,da gre tistih 8 ur mimo.In včasih ura noče in noče it proti "koncu".
Saj kak dan je lažje,kak dan pa težje oz tako težko,da grem pač prej domov.In kako pomirjevalce vzamem,ampak mi vedno ne pomaga.Zaenkrat shajam tako.

[Gummi]

Meni je včasih zjutraj grozen občutek, ko že v službo pridem vsa pijana in vem da bom taka morala zdržati 8 ur in včasih je res grozno, včasih malo bolje, vendar vedno manj je takih dni da bi bilo dobro. Zdaj bo že en teden kar jemljem celo tabletko Cipralexa 10mg in upam, da bo kmalu kaj bolje, predvsem si želim da bi izginila ta vrtoglavica oz. pijanost, ki se mi včasih vleče čez cel dan. Če bi se mi to nehalo, bi bila takoj veliko boljše volje. Saj vem da zelo zelo malo ljudi hodijo radi v službo, samo če se ti počutiš normalno, potem že preguraš vsak dan, za nas pa je to tako, kot za ostale, da bi delali takrat ko bi zboleli in bi namesto bolniške hodili v službo. In potem sem vsa v strahu cel dan, ko se tako počutim tista pijanost, občutek nestabilnosti in slabo počutje. Probala sem tudi delati to sprostitveno vajo dihanje in mišično sproščanje, pa meni to ne pomaga, sploh če se mi vrti mi tisto dihanje čisto nič ne paše.

[marika]

Kagome,

razumem tvojo stisko, ampak mislim, da se preveč obremenjuješ in razmišljaš predaleč naprej. Očitno je, da imaš tako svojo službo, kot otroke, ki jih učiš zelo rada. Skoncentriraj se na vsak dan posebej, vsak dan, ki ga boš uspela oddelati s svojimi učenci naj bo zate pomoč in vzpodbuda, da boš šla v naslednji dan. Seveda, če jemlješ celoten zaključek šolskega leta kot eno epizodo, ki se vedno komplicira tako ali drugače, ne bo šlo in slej ko prej boš spet doma. Vzemi vsak dan posebej in bo zagotovo šlo.

Obveščaj nas in upam, da bo šlo vse v redu, seveda pa bodo vzponi in padci,

marika

[Gregy 81]

Jaz sem bil med tistimi,ki so radi hodili v službo.In tudi komaj čakal sem,da grem!!Delat naprej?Ni bilo problema!!Užival sem v svojem delu.Tudi če je bilo treba,sem kako nedeljo šel kaj končat.Rad sem imel svoje delo.Ampak to je druga zgodba,v mojem življenju.Danes ni več tako.V službo hodim z velikim odporom.Marsi kaj se je spremenilo.Nebom ponavljal zgodbe,saj sem jo že v eni temi napisal.

Lp,Grega

Poročaj še kaj,kako ti gre,Gummi

[gogi]

Danes pa sem tut jz komaj začela delat. Ne vem kaj in zakaj, ampak kr neki me je oblivalo zjutraj, zdaj je sicer bolje ampak še vedno tist zoprn občutek v glavi.

[kagome]

Draga Marika, hvala ti na zelo pametnemu nasvetu, samo, teško mi je ne misliti naprej, ne obremenjevati s z mislijo, da bom zapustila delevno mesto, spet šla na bolniško in oustila otroke pred koncem šolskega leta brez učiteljice... Ampak, kljub mojimi "črnimi mislimi", se bom poskusila čim bolj držati tvoga nasveta, ker to je edino pametno kaj zdaj lahko naredim.. Hvala

[suhi99]

jaz sem pa 1 mesec ob začetku bil na bolniški, zdej pa že mesec in pol delam, z muko, čeprav sem zelo rad hodil v službo predno se je začela ta pijanost in tiščanje v glavi + špikanje v prsih in srcu. včeraj sem dobil tablete PAROXAT, katerih pa nimam namena jesti, ker nočem PREŠALTAT na kemijo.

sedaj jem DOMINOR + PERSEN ali DEPRIM.

stanje je bilo že zelo dobor, tri dni nazaj pa sem čez noč padal na začetek (nisem opazil razloga za nazadovanje)

ali ima kdo še kakšen nasvet kaj bi lahko od "NARAVNIH" tablet probal, ker dejansko ne morem zdržati v službi (zelo težko, + cca. 1 uro v službi moram voziti avto) res imam težave UF

hvala za kakršenkoli nasvet

[trzinka]

suhi, naroči se na psihoterapije,
jaz imam enake probleme in sem odlašala pol leta, zdaj sem se pa naročila. Jaz sem bila tudi proti kemiji, ko me je pa še depresija ruknila, pa ni nič drugega pomagalo, tako , da, odloči se sam, kaj ti bo lažje.

[kagome]

Ah, ja, ta "kemija"... E pa meni je resila zivljenje. Jaz sem vec kot 10 let cakala da se zacnem zdraviti, in ko je res, ali res ratalo neznosno sem "odplazala" do zdravnika, in od takrat zivim na "kemiji". Brez nje nisem bila sposobna vec zivet. Seveda, cudezov ni naredila, moramo si ji narediti sami, ampak mi je pomogla da se vrnem v kolikor tolikor normalen svet. 10 let cakanja da bo minilo, da bo slo samo kot je prislo, so mi samo skrajsale zivljensko dob, tako sem se zelo mucila. Zdaj pa ze dosti bolj funkcioniram,tako da , pejdi k zdravniku, in se pomeni z njim.
Na koncu konca, dandanes je farmakologija tako napredovala da, posebej ma "psihijatricnem" podrocju, da skoraj vse tablete, ki jih jemljemo, imajo zelo malo sranskih ucinkov, nakatere so pa tudi dovoljenje v nosecnosti. Tako da ta "grozna kemija ki iz nas naredi zive zombije", obcasno res pomaga.

[maconcek]

  Popolnoma razumem dogajanja v tebi zaradi službe, ker imam tudi sam tak probem. Mene so služba in najstniški problemi z otroci enkrat že dotolkli, pa se se po enomesečni bolniški vrnil v stare tirnice. Brez zdravil seveda ni šlo, ker je bilo prehudo (da ne naštevam simptomov, vsekakor , po tvojem pisanju sodeč, mi je bilo precej huje. Po temu slabemu obdobju v življenju sem se naučil ceniti vsak trenutek življenja in se ga veselit, saj nisem depresiven po naravi.  Sedaj pa, po dolgem lepem obdobju, kljub nekaterim težavam ,ki sem jih imel in jih znal premagovati, sem zaradi totalne izgorelosti v službi še na slabšem kot prvič. Imam skoraj vse simptome generalizirane anksioznosti, full mi je težko. tko da sem na bolniški. Delo, ki sem ga prej opravljal do neke mere z veseljem, mi je sedaj postalo mora, ker se ne morem zbrati... panika, pa kaj bi našteval. Drugega, kot da poskušam držti glavo nad gladino, mi ne preostane. Upam , da mi  bo tudi tokrat to uspelo. Ne jamram, samo pridružiti sem se hotel pisanju vseh tistih s podobnimi problemi.
Žal ti ne morem dati pametnega nasveta, ker si še sam ne znam pomagati. Življenje je borba. Drži se in zmagaj. Kako? Čim več se druži s pozitivci, pa kakšnega dobrega psihoterapevta si dobi. Pa ne pozabi migat (hribi, tek kolo ...). Lep pozdrav!

   

[suhi99]

ufffffffff

tole je vse skupaj veliko sranje