izgubljena in osamljena

[petram]

Živjo..
gor pa dol in danes sem bolj dol,ker je nemogoče tak preobrat narediti..
Kar begam sem pa tja,pa premišljujem pa stiska me v prsih,čeprav je doma bil čudovit sončen dan.
                    Dvodnevna moč mi je kar nekam ušla,zbežala,odplavala..
   
 Pa šefa moram nekako oddaljiti od sebe,ker pa je to trajalo kar dve leti je težko narediti to čez noč.

Danes imam veliko vprašajev.

lp 

[Mcmurphy]

Padci so del procesa. To in nič drugega. Temu se ni moč izogniti.
Na kar lahko vplivaš pa je, kako boš odreagirala ob teh situacijah, koliko časa izgubila za razglabljanje zakaj se ti to dogaja, ter na to kako hitro, se bo spet začelo obračat na bolje.

To je nekaj povsem naravnega, ne daj se vrčt iz balanse.

[Rob]

ja, petram, nihaš. najbolj normalna stvar ob večjih odločitvah v življenju. evforija ni stalnica, po prvih korakih se ji vedno upira dvom.
Zadnjič so te v ples spravile Jagode in čokolada...volja v tebi je, moč za izvedbo tudi, ta hip manjkajo le *jagode...*. takih trenutkov ne moremo predvideti, včasih jih je možno umetno ustvariti, včasih ne. Bodo pa se spet pojavile, *jagode..* ( ne me zdaj za jezik ...)

Trenutek mirovanja. ko ni potrebno nič storiti, le malo počakati. pregledati, kaj je storjeno...kaj se še da storiti...počasi. dobro ti gre.

 

[Pain]

No... tole pa je res odvisnost od odnosov. Vsaj bila. Zelo podoben primer je bil v Peklenski gugalnici. Govorim o tisti nezdravi enosmerni odvisnosti, če se mseveda prav razumel zgodbo.

Petram, drži se.  Joj, kako si ti lahko srečna, da mate celo kmetijo doma. 

[Ribica]

Petra,

sem danes prebrala tvojo zgodbo in vse druge vpise. Pridružujem se mnenju tistih, ki ti pravijo, da uredi svoje življenje na način, da bo tebi najboljše - pusti šefa, končaj študij, odidi na svoje.... Že to, da partnerju praviš "šef", kaže na nezdravi odnos in pravzaprav pove vse. In Ton ti je čudovito, na njemu lasten način napisal, zakaj si se nanj navezala in da očitno "odraščaš" in ga več ne potrebuješ.
Močna si, dekle drago. To so kmečke korenine. Razumem to, ker tudi sama izviram iz takega okolja in starejša kot sem, bolj se zavedam, da nam ta povezanost z zemljo daje neko drugačno,  preživetveno moč.
Vsekakor preberi kaj od Sanje Rozman, ker tudi jaz menim, da gre pri tebi za odvisnost od odnosov. In poišči pomoč, če se ti zaplete, čeprav nihanja bodo in krize bodo prišle. A tudi odšle in vse bolje ti bo.

Imam hčer, ki je le eno leto mljaša kot ti, zato zelo čutim s tabo. In verjamem, da se boš rešila in dvignila nad vso žalost, bolečino in osamljenost. Poglej svoje zapise nazaj: samo malo si se odprla in ljudje so že prišli v tvoje življenje - fant, prijateljica..... Še bolj odpri vrata in še bodo prišli.... Tudi mi, tvoji virtualni prijatelji in podporniki smo prišli, ko si prišla na forum. Tako gre to: najprej moraš sam kaj narediti, vsaj prvi korak, potem pa stvari stečejo.
Lep sončen pozdrav iz Maribora!
Ribica

[jesenka79]

Bravo!

Kolikor vem so tablete bolj za endogeno depresijo, pri tebi gre pa očitno za reaktivno  - za težko situacijo, za katero pretežno nisi ti kriva in je pretežno ne moreš spremeniti (situacija doma, šef, ki te je analiziral po svoje in te očitno ne spoštuje, to pa ni zdrav temelj za odnos). Poleg tega AD-ji nekaterim dajo ravno toliko energije in poguma, da samomor tudi izvedejo.

Iti stran, na svoje, gotovo. A podreti mostove za sabo, se mi ne zdi rešitev. Komunicirati, se mi zdi najbolje. Bodisi na forumu, še bolje v živo, iti na skupino (tudi al-anon, tj. svojci alkoholikov, še bolje pa morda pod strokovnim vodstvom), iti k terapevtu. Najti si sobo, službo, nove ljudi, ki te bodo cenili kot človeka.
Vsekakor, opomoči si, in potem z drugega vidika gledati na svojo družino, vas, sorodnike. Se boš lahko bolj samozavestno soočila z njimi.
No je lažje reči kot storiti, in sploh je pač le moje mnenje. Pogum!

[petram]

živjo,
spet sem tukaj in prazna v sebi.
Vem,da imam probleme z odvistnostjo odnosov-sigurno,samo kako to premagati in postati neodvisna od njih?'   
   stanovala sem v lj,domov sem hodila samo zato,da sem videla kaj se doma dogaja-ali se pretepajo lai so prijatelji.
In odšla sem iz lj.tudi strah me je bilo spoznati koga,ker vlečem za seboj "prikolico" od doma...nikoli nisem nikogar pripeljala domov...ali prijateljico ali prijatelja...ker živimo v čudnih okoliščinah-brez radiatorjev,včasih brez kosila in veliko pretepanja predvsem od mamice...
Zadnje dneve se spet nekaj začenjave pogovarjat z mami-ampak mi gre na bruhanje,ker vem kaj bo čez par dni dom.
V zadnjem času so se podali doma v ful veliko investicijo....ampak vem,da jo niso sposobni pokriti...in začenjam sovražiti oba,ker v vseh letih (25) nista zaslužila,da bi to zmogla mislim na moja starša...
Vsa ta leta delata brez dopusta,brez bolniške,brez prostega dneva!!!! Tudi nam trem-smo trije otroci nista privoščila čisto nič,kvečjemu veliko odrekla in prepovedala-mislim na mamico...

Samo,da imajo krave za jesti,po stanovanju pa veselo plešejo miši-čisto prave,debele,črne,sive,rjave miši...

Ampak nihče tega ne bo spremenil.

Oči je tiho,mami pa gospodari--tako,da nič ne smeš predlagati,spremeniti...ko on pije,ga ona še pretepa...res to si težko predstavljate...a ko kdo pride k hiši je tako medena in sladka....JOJ

No,da napišem še malo o šefu....ta človek pa če se zaveda ali ne je mene spremenil toliko,da si jaz ne upam čisto nič spremeniti sebi v prid...Pač,dokler ne bom kam odpotoval za vedi živela no ne bom svobodna...Zamenjati stanovanje pa je sedaj nemogoče,ker si ne morem predstavljeti,da bi živela kje kot doma-to je v neskladju,kar sem prej povedala o domu,ampak vem da je res..
RES mi je težko,ker se počutim ujeto,kot da sem  v oklepaju (.)

ne vem koliko časa bom še zdržala v tem okolju!!!

[taja1]

živjo,
spet sem tukaj in prazna v sebi.
Vem,da imam probleme z odvistnostjo odnosov-sigurno,samo kako to premagati in postati neodvisna od njih?'  
 

Tko, da primarno vzpostaviš odnos sama s sabo, mimo odnosov z drugimi. To ne pomeni, da se izoliraš od drugih, ampak, da si določiš čas, ko ga boš preživela sama s sabo in se poslušala (kako, ne vem... lahko prek meditacije, lahko kako drugače)- smisel- ne bežat pred sabo, tko da smo z drugimi, k nam bojo dal občutek, da smo neki vredni kot oseba. V ozadju strah bit sam s sabo, strah pred zapuščenostjo, osamljenostjo...

V zadnjem času so se podali doma v ful veliko investicijo....ampak vem,da jo niso sposobni pokriti...in začenjam sovražiti oba,ker v vseh letih (25) nista zaslužila,da bi to zmogla mislim na moja starša...
Vsa ta leta delata brez dopusta,brez bolniške,brez prostega dneva!!!! Tudi nam trem-smo trije otroci nista privoščila čisto nič,kvečjemu veliko odrekla in prepovedala-mislim na mamico...

Samo,da imajo krave za jesti,po stanovanju pa veselo plešejo miši-čisto prave,debele,črne,sive,rjave miši...

Ampak nihče tega ne bo spremenil.

Oči je tiho,mami pa gospodari--tako,da nič ne smeš predlagati,spremeniti...ko on pije,ga ona še pretepa...res to si težko predstavljate...a ko kdo pride k hiši je tako medena in sladka....JOJ

Ja, nihče ne bo tega spremenil, ti sigurno ne, lahko spremenita samo onadva, vse, kar lahko narediš je, da sprejmeš tako situacijo, pač taka sta in taka bosta, pač ne bosta odplačala tega, sej nista edina in zaradi tega ne bo ravno konca sveta...

Da si težko predstavljamo? Ne bi rekla, večina od nas, nas ima verjetno bolj ali manj podobno izkušnjo... Vsaj zase lahko rečem, da si to čist lahko predstavljam.

No,da napišem še malo o šefu....ta človek pa če se zaveda ali ne je mene spremenil toliko,da si jaz ne upam čisto nič spremeniti sebi v prid...Pač,dokler ne bom kam odpotoval za vedi živela no ne bom svobodna...Zamenjati stanovanje pa je sedaj nemogoče,ker si ne morem predstavljeti,da bi živela kje kot doma-to je v neskladju,kar sem prej povedala o domu,ampak vem da je res..
RES mi je težko,ker se počutim ujeto,kot da sem  v oklepaju (.)

ne vem koliko časa bom še zdržala v tem okolju!!!

Noben te ne more spremenit, če ti tega ne dopustiš, lahko vpliva na to, sam spremeniš se pa sama, glede na to, da misliš, da se moreš spremenit, zato, da te bo nekdo drug (partner ponavad) sprejel. V naslednjem sestavku se jasno vidi, da njemu daješ odgovornost za to, kdo si ti in kako se boš počutila... ne bom svobodna, če on ...to je tvoja odločitev...

Spremeniš lahko sama sebe in svoj odnos do stvari, imaš vso moč v sebi, samo verjeti moraš v to.
Vse dobro! 

[Pain]

petram... res imaš opravka z odvisnostjo od odnosov, samo... moj pogled: odvisnost od odnosov je v bistvu enosmerna ljubezen, oziroma enosmerna čustvena navezanost. Spoznati moraš nekoga na katerega boš tako ti, kot od nate navezan. Takrat bo pa to zdrava odvisnost.

[moonica]

Takrat bo pa to zdrava odvisnost.

ni rečeno
če je navezanost obojestranska še ne pomeni, da je tak odnos zdrav ... lahko je, lahko ni

[Atropina]

odvisnost od odnosov ni nobena ljubezen. tudi zdrava odvisnost ne obstaja. dobra veza - odrasla in neuničujoča je taka, da posameznika obstajata neodvisno, sama zase in nista na nekoga drugega navezana. rada sta skupaj, rada narazen. in predvsem lahko živita (ne mislim fizično ali na razdaljo, ampak psihično) narazen. se pravi, ko nekdo ne more recimo biti ob drugem, se drugemu to ne bo poznalo na uspešnosti v življenju, na čustvenem psihičnem stanju itd. in tudi da se dojemata kot jaz sem ena oseba drugi je pa druga - ne pa jaz v kontekstu z njim.

enosmerna ljubezen je po moje to, da si recimo zaljubljen v nekoga, kateri tega ne čuti in ti tega ne more niti ne namerava vračati, in zato tam odnosa ni. Odvisnost pa razumem, da sta en na drugega vzajemno priklenjena in se uničujeta s kakšnimi zadevami kot so posesivnost, ljubosumje, nesamostojnost, izsiljevanje, manipuliranje in podobno.
to pa z ljubeznijo nima niti najmanjše veze.

[Pain]

odvisnost od odnosov ni nobena ljubezen. tudi zdrava odvisnost ne obstaja. dobra veza - odrasla in neuničujoča je taka, da posameznika obstajata neodvisno, sama zase in nista na nekoga drugega navezana. rada sta skupaj, rada narazen. in predvsem lahko živita (ne mislim fizično ali na razdaljo, ampak psihično) narazen. se pravi, ko nekdo ne more recimo biti ob drugem, se drugemu to ne bo poznalo na uspešnosti v življenju, na čustvenem psihičnem stanju itd. in tudi da se dojemata kot jaz sem ena oseba drugi je pa druga - ne pa jaz v kontekstu z njim.

enosmerna ljubezen je po moje to, da si recimo zaljubljen v nekoga, kateri tega ne čuti in ti tega ne more niti ne namerava vračati, in zato tam odnosa ni. Odvisnost pa razumem, da sta en na drugega vzajemno priklenjena in se uničujeta s kakšnimi zadevami kot so posesivnost, ljubosumje, nesamostojnost, izsiljevanje, manipuliranje in podobno.
to pa z ljubeznijo nima niti najmanjše veze.

Odvisnost od odnosov kot enosmerna ljubezen ni ljubezen. To ja. Res je, da sta rada tako skupaj, kot narazen, ampak podzavestno še vedno čutita navezanost in odvisnost. Zdravo odvisnost. In zdrava odvisnost je ljubezen.

"Enosmerna ljubezen je, da si v nekoga zaljubljen..." Zaljubljenost ni ljubezen.

Ne strinjam se s tem, da če nekoga izgubiš, da se ti to ne sme poznati. To potem ni ljubezen. To sta potem, kot kakšna cimra. Ljubezen je tudi to, da nekako drug drugega spodbujata, sta drug drugemu v oporo.

Takrat bo pa to zdrava odvisnost.

ni rečeno
če je navezanost obojestranska še ne pomeni, da je tak odnos zdrav ... lahko je, lahko ni

Ni nujno, ampak ne bo pa odnos nezdrav, ker sta navezana.

petram, ne posušaj jih. Ljubezen je temeljna. Ko boš imela ljubezen in nekoga, na katerega se lahko navežeš ti bo tudi vse ostalo šlo. Moj psihiater v urgentni ambulanti, moja osebna psihiatrijna in pishologinja... vsem trem sem povedal, da mi manjka ljubezni. Noben od teh treh ni niti približno govoril o tem, kar govorijo tukaj na forumu. Vsi trije se strinjajo z mano. Ljubezen je temeljna.

In za piko na i še moja učiteljica za slovenščino. Povsem samostojno je opazila mojo stisko. In kaj je rekla "Moraš si najti kakšno osebo. Tdui jaz ne vem kako bi preživela, če ne bi imela otrok in moža, ki ga imam rada."

[matheu__]

Ljubezen je temeljna.

Pa še kup drugih zadev :]

Spoznati moraš nekoga na katerega boš tako ti, kot od nate navezan.

Če partnerja visita en na drugmu tud ni ok.

[Pain]

V duhovnem smislu sta vedno skupaj. V telesnem pa ne vedno.

[trina]

Ljubezen je temeljna.

Pa še kup drugih zadev :]

Ja, zdrava samopodoba. Če imaš to dvoje, imaš zmagovito kombinacijo.

Pain, imaš prav. Priznam, da sem se velikokrat smejala, ko ste se prepirali doli v Splošnih - ampak tukaj imaš povsem prav. Čeprav se strinjam s tabo, da je patroniziranje nesramno in predvsem nizek udarec, je vseeno res, da sem več kot 20 let starejša od tebe; in s perspektive svoje 19-letne srečne zveze (zdrave navezanosti, hehe) ti izrekam velik bravo. 

[Pain]

Hvala.

In zakaj si se smejala tam doli?

[She_]

Se strinjam z Atropino, da zdrava odvisnost ne obstaja.

In zdrava odvisnost je ljubezen.

Hm, odvisnost od cigaret, droge, hrane, odnosov, finančna odvisnost, materialna odvisnost...
Odvisnost v vseh kontekstih katerih se spomnim, kaže na to, da je nekdo (nekaj) v višjem in nekdo v nižjem položaju. Zato bi to težko povezala z ljubeznijo.

Načeloma bi morala biti oba od partnerjev stabilna, odgovorna za svoje življenje, imeti sebe rada in sebe postavljati na prvo mesto. In tukaj ne najdem prostora za odvisnost. Najdem jo pa tam, kjer nekdo ni dovolj stabilen, nima dovolj vrednosti in jo potem varnost, potrditev nonstop išče pri drugih.

petram, ne posušaj jih. Ljubezen je temeljna. Ko boš imela ljubezen in nekoga, na katerega se lahko navežeš ti bo tudi vse ostalo šlo.

Se strinjam. Ljubezen je temeljna.
Ljubezen do sebe.
Ker ljubezen do drugih je šele "upgrade" tega.

V odvisnostnih odnosih gresta odvisnik in odvisnik kot ata na mamo.
Like attracts like.
Nekdo, ki ni odvisnik bo težko zdržal z odvisnikom. Bo pa z njim dolgo ostajal tisti, ki je prav tako odvisnik. In čimdalj sta skupaj, tembolj verjameta, da je njuna zveza res taprava. Predvsem zato, ker jima v tem, ko se obešata drug na drugega ni treba podelat s svojimi jajčki. Lahko pa gojita svoje odvisniške potrebe. Ampak to je samo pripravna (na dolgi rok fejst bolana in boleča) kompenzacija.

Moja odvisniška zgodba.
V kateri je bla vseeno tudi ena oblika ljubezni, ne bom zanikala da nisem ljubila.
Samo je pa to fejst daleč od tiste "zdrave normalne ljubezni", v katero mi beseda odvisnost gotovo ne spada.

[Pain]

Odvisnost od hrane, odvisnost od vode, odvisnost od spanja... in tudi odvisnost od ljubezni.

"odvisnost od odnosov. Ljudje pa res delajo patetiko tam kjer je ni treba."

by dr. ****** *****

[Pain]

Aja. Daj ti definiraj kaj sploh je odvisnost od odnosov.

Ljubezen je temeljna in odvisnost od odnosov ne gresta skupaj. To sta dve nasprotujoči se tvoji mnenji.

[She_]

Odvisnost od hrane kot fiziološka potreba - ja.
(vse fiziološke potrebe so konec koncev odvisnost)
Odvisnost od hrane v smislu obs. komp. prenajedanja, bulimija etc. - so odvisnosti, ki so človeku škodljive.

Odvisnost od odnosov človeku škoduje.
Ljubezen ga osrečuje.

Big difference.