Nevzdržni občutki, ki se vlečejo ure

[heleks]

Vse skupaj se je začelo na začetku januarja letos. Za novo leto sem bil namreč prehlajen in sem se pozdravil z antibiotiki. Po prenehanju "kure" antibiotikov pa se je lepega dne začelo. Kar naenkrat me je začelo dušiti, dobil sem suha usta in bolečine pri predelu srca, pospešeno bitje srca, strah da me bo zadela kap. Prvi napad je trajal zelo dolgo več ur neprestanih bolečin in strahu. Začel se je zvečer in po nekaj litrih spite vode in veliko obiskov stranišča, zaradi suhih ust, se je slabo počutje le stopnjevalo. Vzel sem leuxarin od mame in se sprehajal po stanovanju gor in dol, po 45 min od bombomčka sem se nekako ves izmučen umiril se ulegel in zaspal. Zjutraj je bilo počutje zelo čudno in v meni se je naselil strah in upanje da se takšni občutki prejšnje noči ne ponovijo. Vendar upanje je bilo zaman, čez približno en teden se je vse ponovilo, vendar v še bolj nevzdržni obliki. Imel sem občutek, kot da mi nekdo na živo s ogretim nožem na žerjavici pokuša izrezati srce. Ponovono strah pred kapjo! Tokrat me oče pelje k dežurnemu zdravniku, tam mi naredijo ekg in me napotijo v bolnico. V bolnici mi vzamejo kri (zaradi strahu mi je sestra iskala žilo in zadela šele petič ), slikajo mi pljuča in na mojo srečo je bil dežuren glavni kardiolog in sem dobil še UZ srca. Vse je bilo b.p.. To me je umirilo in doma sem lepo zaspal. Vendar pritiski v mišicah, pritisk v prsih so se nadaljavali in z osebno zdravnico sem opravil še nekaj pregledov (npr. pred leti sem pozdravil boreliozo in sem se bal. da se je pojavila nazaj). Po nekaj obiskih pri osebni zdravnici sva se odločila za obisk psihiatra, v tem času pa jemanje
helex-a. Helex sem nato jemal cel mesec po 2x na dan, enkrat tedensko je prišlo do večje krize in sem moral vzeti celo 3 v "kriznem" dnevu. Moram pa povedati, da je bilo moje počutje kljub jemanju helexa en mesec na psu. In tako je prišel dan obiska psihiatra...nič posebnega, le Cipralex sem dobil.
Najprej naj bi prenehal s helex-om in nato začel s Cipralexom. Od dneva obiska psihiatra sem zmanjšal helex na 1x na dan in počutje je šlo samo navzdol,
začel sem s Cipralexom (polovičko prvi teden) in počutje je pol dneva dobro druga polovica pa popolnoma nevzdržna. V službi nisem več zdržal, zato sem sedaj v bolniški.

Se opravičujem za dolg spis, vendar mi je trenutno zelo hudo (večerni helex zgleda ni prijel), zaspan sem toliko, da bi najraje stoje zaspal a takoj ko poskušam zaspati me nekaj strese in prebudi. Vsaka mišica v mojem telesu je napeta, v glavi imam občutek, kot da mi jo bo razneslo in strah da se mi bo
popolno zmešalo je prisoten. Občutek imam ko da mi nekdo sedi na prsih in mi na prsi in roke daje vročo žerjavico.

Zakaj so ti občutki tako grozni in se vlečejo in vlečejo? Moje počutje je 90% dneva slabo in v tem slabem počutju so še nihanaja in špice slabega počutja. Tolažim se da bo Cipralex prijel čez kak teden ali dva, in bom spet lahko zadihal in bil srečen s svojo družino. Trenutno mi je tako hudo, da sem se odstranil in sem že tretji dan pri starših, ker me boli da me takega vidi moj 3 letni sin in me že oponaša češ da tudi njega tišči v prsih in je živčen.

Ima še kdo takšne dolge nevzdržne občutke, ki se vlečejo ure in ure?

[JoJ]

Trenutno se je pri meni (hvalabogu) precej umirilo stanje. Je pa res to, da bolj se ukvarjaš s sabo in s temi občutki, večji bodo. Bolj te je strah, bolj se tesnoba poveča in s tem tudi simptomi povečajo. Preiskav si naredil še pa še in vse so pokazale, da ni s tabo nič narobe.

Probaj se nekako naučiti živeti s temi občutki, ne se jih bat. Tako kot so prišli bodo tudi odšli. Nevarnega ni nič, je pa zelo neprijetno. Sam sem imel pred tednom, dvemi precej hudo krizo. Me je pa vse peklo po celem telesu. Groza... sam sem tudi naredil ogromno preiskav in vse je pokazalo b.p. Če bi bilo kaj nevarnega (bog ne daj) bi ti to že najdli, prav tako meni.

Si imel že mogoče kdaj v preteklosti kakšne podobne težave ali so se pojavile sedaj po jemanju antibiotikov prvič? Baje nekateri antibiotiki vplivajo na osebo oz. živčevje tako, da se lahko pojavi pri jemanju anksioznost, depresija in podobni občutki...

Meni so se npr. težave precej poslabšale, ko sem jemal Primotren. Zdej ne vem ali je to poslabšal spet ta moj strah pred temi tabletami ali je dejansko nekaj v njih delovalo na moje telo tako, da je povečevalo te anksiozne občutke. Ko sem prenehal z jemanjem, se je stanje umirilo v nekaj dneh.... ne vem. Res pa je, da sem začel skoraj vsak dan hodit na daljše sprehode, se bolj gibat in ne ukvarjat s svojimi občutki tako veliko. Zamoti se z nečim... igraj z otrokom, počni nekaj kaj te veseli. Ne se ukvarjat z občutki in se jih bat, ker se tako samo še stopnjujejo. Vse je v glavi....

Sicer pa kolko vidim ti verjetno trpiš bolj od napadov panike, kot anksioznosti tako, da malce preišči forum in si preberi nasvete za sproščanje in premagovanje panike. Preberi oz. naštudiraj čimveč o njih, lažje ti bo in pa tudi umiriti bi se morali. Nauči se pravilno dihat, umirjeno...

[heleks]

Najprej hvala JoJ za pomoč, si me kar malo pomiril. Res je, zelo veliko razmišljam imam tudi službo takšno in mi včasih pride na misel, da bi bilo boljše če bi imel v roki kramp in lopato in prazno glavo
Glede antibiotikov pa je takole. Prešnje leto sem bil zelo velikokrat prehlajen in se večinoma zdravil z hiconcil in ospen antibiotiki. Takšnih težav kot jih imam sedaj pa ne pomnim, da bi imel po jemanju "kure" z antibiotiki. Je pa res, da je bilo tudi slabega počutja kar dovolj v prejšnjih letih in se zavedam, da sem zase zelo slabo skrbel, tako fizično in psihično in tudi s slabo prehrano. Sedaj vse skupaj počasi spreminjam, poskušam čim bolj zdravo jesti in dodajam aktivnosti (košarka, pohodništvo). Moram pa nehati kaditi, a nekako ne najdem prave volje :S. Sem pa opazil, da če preveč kadim se tudi moje počutje zelo kvari. Kot sem že napisal sem bil prehlajen ravno za novo leto in sem bil kar malo žalosten. Kot pravijo če si za novo leto bolan, boš celo leto bolan...in zaenkrat je to pri meni kar res :S. Me je pa potem prijatelj malce potolažil s stavkom:"Slab začetek, dober konec!".

[Tayana]

Heleks, analiziraj, če si pred nastankom bolezni naredil kako spremembo v življenju, ki bi lahko vplivala na tvoje stanje! Če si kaj uvedel v svoje življenje, kar prej nikoli nisi. Včasih določeni življenjski dejavniki povzročijo težave (vsaj pri meni je bilo tako). No, pravim: včasih. Vzrokov za bolezen je lahko kar precej in niso vedno povezani z načinom življenja.

Moram reči, da doživljaš hude stvari, ki jih je nemogoče odmisliti s svojo lastno voljo. Jaz sicer nisem doživljala enakih težav, kot jih opisuješ ti, vendar so bile na začetku tudi telesne in zelo mučne ter so se šele čez čas sprevrgle v depresijo. Tudi jaz sem imela izkušnjo suhih ust, ki sem si jih ves čas nalivala z vodo. Sicer ne vem, ali je bilo to zaradi tablet, ali zaradi česa drugega. To je bilo leta 1995. Imela sem vrsto let težko kalvarijo, zdaj pa sem skoraj dobro. Le na čase me malo depresija udari, a le po nekaj dni, potem pa sem spet dolgo skoraj fantastično.

Svetujem ti, da živiš polno. Ne zapiraj se v samoto! Tudi pred otrokom se nima smisla skrivati, ker tega ne boš mogel ves čas početi. Otrok te potrebuje že zato, da te vidi, doživi tvoj objem, kak nasmeh. Poskusi se ukvarjati s športom, priporočljiva sta tek in hitra hoja. Meni je hitra hoja ogromno pomagala. Tudi psihiatri svetujejo sprehode, hitro hojo in tek. Najdi si kak konjiček. Zaposli um z nečim, kjer boš najmanj razmišljal o svojih težavah. Poročaj še naprej o svojem počutju!

[gogi]

Heleks, tut jz imam isto mnenje kot Tayana. Ne zapiraj se pred otrokom, vsi smo kdaj lahko bolni, tako mamica in očka kot otroček.
Drgač pa ti povem, da sem lani konc novembra enako doživljala kot ti, pa še decembra smo praznovali sinov 2 rojstni dan, jz pa vsa narobe.
Sam ležala sem, jedla slabo, nobene prave energije ni blo. Tut moj sin je kar ležal z menoj, oponaša itak vse, sam sem mu lepo razložila, da je mamica bolna in da mora počivat. Sej otrok vse razume, veliko več, kot si mi mislimo.
No, jemljem pa Cipralex in počasi se mi je stanje zboljševalo. Najprej se je vrnil nasmeh, potem volja, apetit i  nato počasi še vse ostalo. Zdaj lahko rečem, da sem kar vredo, čeprav imam še dobre in slabe dneve, razpoloženje pač niha.
Potem pa sem začela s sprehodi, raznimi aktivnostmi, ki me veselijo in nasploh s tem forumom. Ta forum mi da še zdej moč, kadar čutim da to potrebujem.
Skratka, šlo bo na bolje tudi tebi, poskusi se čimmanj skrivat pred ljudmi, sploh pa se ne skrivaj pred družino.
Želim ti veliko bolje, sej bo šlo. Oglasi se še. 

[trzinka]

Petkrat sem obiskala urgenco v strahu, da doživljam infarkt. Ko so me prepričali, da je srce v redu sem našla drugo neozdravljivo bolezen. Po vsem telesu neznosne bolečine,pekoče, kot da reže nekdo vate, kot da sem pojedla žerjavico, slabost , omotičnost, bolečine v levi roki, okrog srca...............ipd.
Strah, da bom padla v nezavest, da se z menoj nekaj dogaja.
Trpela sem mesec dni, preden sem stopila do zdravnika. Šele po petih tednih jamanja Ad-ja se je v mojem življenju pojavilo sonce, volja do vsega. Najtežje je bilo bolezen trpeti pred otrokoma. Non stop ponavljanje, da sem bolna, da ne morem. Bolelo je tudi njiju, zelo. To sem ugotovila potem, ko sem prišla k sebi.In zdaj izkoristim vsako igro in pogovor z njima.

Ne obupaj, vztrajaj, tudi tebi bo bolje, boš videl

[solza]

Pozdravljen Helex!
Vem, da ni lahko tako zgodbo zaupat, ravno zato ti pa gredo vse pohvale.
Sama sem s "skalo" na prsih živela precej dolgo časa, v bistvu je bila moja stalna spremeljevalka. Včasih je pritiskala name bolj, včasih pa v mejah normale Nekako sem pač živela s tem; s skalo, brez energije, brez upanja, da bo kdaj minilo, in brez spanja... Dokler se niso začeli pojavljati podobni napadi kot jih opisuješ sam. Ena sama bolečina, razbijanje srca, v glavi pa en sam kaos. Prepričana sem bila, da je vsega konec, da je to to. Najhujši so bili prvi napadi, ki trajajo in trajajo...Občutek imaš, kot da se vlečejo v nedogled...
Po obisku osebnega zdravnika, pozneje psihiatra, sem nerada sama sebi priznala, da je to pač bolezen, ki pa je ozdravljiva. Počasi, amapak res počasi sem začela verjet, da se človek lahko nauči lajšati bolečine ter da se zaradi paničnih napadov in strahu tudi ne umre kar tako...Odvisno od volje in pomoči svojcev, seveda. Brez pomirjeval in brez AD-jev pa niti pomisliti ne upam, kako bi se moja zgodba nadaljevala.
Še sama nevem zakaj sem bila tak trmasta, danes sem vesela, ampak spoznala sem, da vedno ko me začne stiskat, morit in me obdajajo tisti temni oblaki, je zame rešitev zrak in hoja. Vem, da je zelo teško, še posebej, če je človek brez volje, ko ima občutek, da je takrat tvoj najboljši prijatelj ena tiha soba in postelja. Danes sama niti ne vem točno kje sem hodila z bolečino in totalno razmetano glavo, ampak vem, da mi je bilo lažje, ko sem zasopihana prišla na kr en, zame pomemben cilj...
Kot je rekla Trzinka, bolečino na nek način čutijo vsi, ki so okrog tebe, zato je pogovor, pa tudi če imaš občutek, da so vse besede takrat, ko je najhuje brez kakršnegakoli smisla, vreden zlata.

Verjamem, da je v vsakomur toliko moči, da mu uspe! AD-ji, pogovori z družino, terapije, razumevanje svojcev (oz prijateljev) ter gibanje in še enkrat gibanje!!!!!!!!!

Ne obupaj, čeprav vem, da se vleeeeeeeeeče in vleeeeeeeeče, ampak ne pozabi, na vse radosti, ki jih boš nekoč spet lahko počel s svojim sinom!!!!!!!

Držim pesti

[heleks]

Moram priznati, da sem presenečen in srečen nad podporo na tem forumu. "Skala" ni več tako velika, še vedno je teško, a verjamem da gre na bolje.
Podporo imam tudi doma, žena je zelo razumevajoča in tudi starši. Malce sem imel slab občutek, ko sem povedal v službi, a je tudi ta minil. Sem namreč v bolniški, kajti še vedno imam probleme s koncentracijo in pa utrujenostjo, to pa na žalost v mojem poslu ni ravno zaželejno. Sam se ne oziram veliko kaj menijo drugi, sem se imel vedno za nekakšnega flegmatika, a zgleda da le ni tako. Vzrok za bolezen bom verjetno težko našel, ker res ne najdem večjih pretresljivih dogodkov v mojem življenju. Edino kar sem ugotovil, da trenutno nimam nobenih večjih ciljev, za katerimi bi stremel :S.
Danes sem po enem tednu cipralex-a polovičke začel s celo, ne vem zakaj čutim malo večji nemir, ampak bo že nekako...
Tudi sinčku sem se posvetil in me je kar pri srcu bolelo, ko sem videl kako me je pogrešal.
Škoda le da je tako slabo vreme zunaj.

Še enkrat hvala za vso podporo, razumevanje in nasvete.

Ta forum mi da še zdej moč, kadar čutim da to potrebujem.

Se popolnoma strinjam, sem opazil da tudi mene veliko sem vleče.

[heleks]

Začel se je tretji teden Cipralex-a (drugi teden cele tablete), prejšnji teden je bilo počutje zelo dobro. En Helex na dan zvečer poleg Cipralex-a...
Pa sem se odločil, da poskusim brez Helex-a zvečer. Zdržal sem 2 dni, počutje pa tako obupno, da sem vzel že 2 Helex-a v zadnjem dnevu pa nič boljše...
Tako lepo vreme zunaj, pa ne najdem niti energije da bi šel na sprehod, v glavi čudni občutki, tiščanje v prsih,.. se kar vleče in vleče. 
Ne vem ali se je pojavil odtegnitveni sindrom Helex-a ali so to še stranski učinki Cipralex-a.
Mogoče se ne bi smel preobremenjevati z odvistnostjo od Helex-a preden Cipralex ne začne prav delovati?

 

[trzinka]

To so še stranski učinki Cipralexa. Jaz sem jemala Lexaurin in Xsanax štiri mesece, pa sem imela malo odtegnitvenega sindroma. Bolj nevarno je, če jih jemlješ še dlje časa.
Ne prestraši se, od Citalona sem imela jaz čisto vse stranske učinke, ki so napisani v navodilih, pa ni bilo tako zelo hudo, sem vzdržala. Potrpi še kaka dva-tri tedne, pa bo veliko bolje.

                                            Objem

[mocka]

Pelji sina v živalski vrt. Obema bo to koristilo. Bližina živali neverjetno dobro vpliva na ljudi, pa še sonce vama bo dalo energije. Dnevi so lepi, pomoč sinu, da bo splezal na otroška igrala, porivanje gugalnice in še kaj, pa bo razgibalo tudi tebe.
Tablete bodo delale same od sebe dobro, ti jim z gibanjem pomagaš in zraven še pozabiš na stranske učinke.
Vse bo dobro, boš videl.

[heleks]

Se trudim, smo dosti zunaj, se žogamo igramo. Včeraj smo bili v hribih, naredili dolg sprehod in se igrali...
Vendar imam že cel teden hude glavobole, občutek da predobro slišim, vsak šum kar odmeva po glavi, vse je prenaglas, tudi ptički zunaj...imam občutek da se derejo.
Poleg glavobolov pa imam tudi slab spanec, ves napet spim, par dni nazaj sem imel zelo žive pretresljive sanje.
Ampak kot sem rekel, se trudim...iščem na interentu kako si pomagat. Npr. nekje sem našel mp3 ebook Panic & Anxiety Attacks - Self Help, v knjižnici sem si sposodil knjige o avtogenem treningu in jogi, malce raziskujem.
Verjetno bom poskusil tudi s celjsko skupino za samopomoč, si moram še malce prebrat, kako to deluje...

Drugače pa mi forum zelo pomaga, je veliko pozitivne energije tukaj! 

[trzinka]

  :oki:helex,

še malo, pa bo

[memek]

čav, helex!
ma, ne sekiraj se tolko! sem že dala skoz vse to in zato ti lahko povem, da je bo vse vredi! verjemi, tabletke bojo prjele, zdaj ziher so že ko ti to pišem.

preusmeri pozornost na kako komedijo, izlet, sprehod, nekaj, kar vključuje druge ljudi a ne preveč tujih.

vredi si, da veš! in ne se odstranit od familije... tja spadaš in oni ti morajo stati ob strani. tvojemu sineku pa po pravici povej kaj ti je in se ne izogibaj njegove družbe. tvoj sin je! on razume, da ga ti zapustiš ko je kaj narobe, ko si bolan ali kaj. haloOO!!! ne ne, ti pejdi domov in se tam pocartaj in pozdravi. a si mož in oče ali si nekdo, ki bo stegnil pete in odpeketal, ko bo kaj narobe.
nisi dolžan sam prenašat svoje bolezni. zato imaš družino-svojo in ne atoin mamo!!!

tega sem se tudi sama naučila na terapiji pred leti. isto sem počela kot ti. ni prav in ni dobro. če bi mel raka bi tudi šel k mami?

tak da, ne ga srat. maš ženo in sina. onadva sta tvoja familija! skupaj ste v dobrem in manj dobrem.
držim pesti.

kaj pa kaka skupina še malo tak za zraven?
od kje si.. poglej si kje se da obiskat kako skupino za samopomoč!

evo nekaj da te nasmeji... ja, meni so predlagali da vsak dan pogledam vsaj eno komedijo.. al pa vredi risanko.. evo ti:
http://www.youtube.com/watch?v=UN40ISTxpww
http://www.youtube.com/watch?v=Xvnh_Ox3GvI&feature=related   
http://www.youtube.com/watch?v=6CMzR91vKto
http://www.youtube.com/watch?v=-8M44N5L6XA   
http://www.youtube.com/watch?v=VkLptOkkFSE
http://www.youtube.com/watch?v=7XS7x59dRL0