Strah pred ljudmi

[Gregy 81]

 Že nekaj časa opažam,da težko grem recimo v kako nakupovalno središče.Zelo me je strah ljudi,oz še bolj kakih znancev...nevem zakaj...
Saj noben mi ni nič naredil.Ampak,raje se tega izogibam.
Včeraj zberem pogum,grem v nakupovalni center,živčen,raztresen,gledam na okrog če me kdo gleda,če je kje kaki znanec-seveda s strahom in nato-razbijanje srca in pobeg v avto.
Nato sem se umiril...

To me zelo muči.Za vsak nasvet ali mnenje bi bil vesel.

Grega

[Lost]

Ker nisi novinec na forumu upam da si si ze prebral spodnji clanek.
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=38

Sam sem zadevo zacel reševati s psihologinjo in tole avdio serijo  http://www.socialanxietyinstitute.org/audioseries.html

[sprehod]

Gregy81, lepo pozdravljen!

Pri anksioznih motnjah je najprimernejše kombinirano zdravljenje, z psihoterapijo, zdravili in lastnim trudom.
Potrebno je še nekaj - čas, potrpežljivost, vztrajnost... predvsem pa poiskati (z vajami sproščanja...)
svoj notranji mir. Delaj kar te veseli, osrečuje... narava, gibanje, šport, glasba, pogovor pomagajo.

Poišči ljudi s podobnimi težavami ali tiste, ki jim ni vseeno, ki jim lahko zaupaš, ki radi poslušajo, pomagajo. Lahko je prijatelj, sorodnik, skupina za samopomoč... Nauči se, pozanimaj čim več o svoji motnji, težavah. Veliko je literature, na internetu, forumu, knjigah... kako si pomagati.

Gregy, drži se! Lep pozdrav

[Gregy 81]

Hvala Lost in sprehod!

[moonica]

Gregy81, poskusi si bolj definirati ta strah.

[[nori diamant]]

jst se tudi najbolj bojim srečat znance.

[moonica]

pomislite ZAKAJ ... vprašajte se ZAKAJ ... razčlenite ta strah, dejte si ga bolj definirat ... jaz poskušam tako z vsemi strahovi, včasih prideš potem do kake ugotovitve, bliže tistemu pravemu vzroku ... in bolj ko veš česa točno se bojiš, več je možnosti, da to odpraviš ... zapisuj si misli ... poskusi večkrat, ker sami sebe blokiramo, ni dosti se enkrat vprašat zakaj, večkrat!!

[meai]

jaz se tudi tega bojim. mene neznancev niti ni strah, bolj me je strah znancev. zato grem karseda hitro in se ne oziram naokrog.

[ribič]

Mene je tud "strah" znancev, pravzaprav strah tega da bi opazili da sem anksiozen. Na žalost se o tej bolezni ne moreš pogovarjat tako kot o drugih. Ti a veš jaz mam pa visok pritisk je čist vsakdanje, ti a veš jaz sem pa anksiozen,

[samajka]

Ribič,

kako pa fumkcioniraš pred znanci (ne neznanci). Predvidevam, da nimaš zaupnika oz. se nisi še nikomur odprl, kar je, vem, težko, me pa zanima kaj je točno tisto, kar te spravi pred znanci v nelagodje in kako to prikriješ?

samajka

[ribič]

Saj ne vem če glih prikrijem živčne kretnje, zadihanost pri govorjenju in tresenje rok. Saj mogoče bi bilo lažje če bi povedal ampak enostavno tega ne zmorem, mogoče so to tudi slabe izkušnje z zaupanjem ljudi v življenju

p.s. naše oko takoj zazna sotrpina (vsaj jaz) drugi pa mogoče ne opazijo.

[alexx]

Znano se mi sliši ribič. Bogi prjatu. Saj vem kako ti je.  
Saj meni tudi ni čisto jasno, kako da se bojim ljudi (malo prehuda beseda)...pa skoraj ničesar drugega ne. Komot me pripraviš, da grem plezati na Himalajo ali skakam z Soškega mosta z bungijem.

Nekaj je, česar jaz ne vidim, ne znam definirati, ne znam poiskati v sebi. Kje so korenine tega strahu. Kdaj? Kaj me je zaznamovalo? Saj neznancev s niti ne bojim. Bojim se znancev. V meni ni takih skrivnosti, da bi me lahko kdo s tem izobčil. Čisto normalna ženska sem...OK...rada imam letala in vse kar frči  (to še ni motnja). Pa nerada kuham. In nisem zaljubljena v sesalec.   In ja...znam zamenjati olje v avtu. Pa kolo tudi.

Pismo...če ne bi poznala kup takih tu gor, bi me bilo že strah. Strah pred strahom. Ko bi ti vsaj lahko pomagala. Pa ne znam še sebi. O kakšno sr***. Nimam druge besede.

samajka...strašno težko je razložiti. Meni ni jasno, da se nekdo boji miške ali dvigala...to je to... Vem pa, da nekje je vzrok.

[ribič]

Jaz se pravzaprav ničesar ne bojim, to je nelagodje, ki mu ne vem vzroka. Veliko sem razmišljal o tem a pravega vzroka ne najdem. Tudi s psihologinjo nisva prišla nikamor, čeprav je ona podala svojo teorijo, ki sem jo takoj ovrgel
Mogoče je vzrok moje težko otroštvo, ampak to je veliko, veliko predaleč.

[samajka]

Vsekakor nekaj prenašamo, bodisi iz otroštva, bodisi izkušnjo, ki nas je zaznamovala. Vlečemo svojo culico za sabo, včasih vemo, kaj je v njej, včasih pa ne.

Ampak, Alexx, Ribič, živčne kretnje so pravzaprav nekaj vsakdanjega, vsak se kdaj na ta način izraža. Torej, zakaj bi bili vajini (naši) znanci kaj bolj drugačni?? Kdo ve, kaj pa njih dela živčne zaradi nas! Morda pa oni trepetajo pred nami zaradi nečesa drugega, a? 

Vsak je edinstven zaradi nečesa, evo, ribič zmer dobre ribe ulovi , Alexx ma srečo, da ji ni treba kuhat niti pospravljat  , jest mam pa tut srečo, da vas poznam! ha!

 samajka

[alexx]

Mi imamo srečo pa da poznamo tebe samajka. Hvala ti.

P.S. Veš...jaz na žalost in kuham in pospravljam, ker imam rada lepo...ampak.

[samajka]

Zlata si, hvala enako. Veš, včeraj sem slišala, da smo ženske "čarovnice". Znana slo igralka je bila gostja v televizijski oddaji in prav fletna se mi je zdela njena izjava, da - čaramo, ker znamo delati več stvari naenkrat!

Dečki, ste kaj živčni?! Nelagodje? kakorkoli, jutri je vendarle - vaš dan!   

lp

[Arwen]

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=505&Itemid=2

[niti]

Hej!
Dolgo že nisem bila na tem forumu. Včasih kar sama sebe prepričujem, da jaz sem pa ok in ne rabim tega, potem pa pride kakšen dogodek, kakšen dan pa je spet isto.
Tudi mene je ful strah pred znanci. Pa ne vem zakaj sem tako obremenjena s tem. Tudi se skoz obremenjujem kaj si bo kdo mislil o meni, če se kje osramotim pa sploh nimam miru 3 dni. Kot da bi bilo to kej takega.
Sem šla zadnjič sama sebi na živce. Sem videla sošolca, ko je šev peš proti faksu. Pač ne govorim ravno velikokrat z njim (ja čudno ane - haha, če se obnašam ko bebec) in sem raje še hitreje stopila, da mi ne bi blo potrebno it skupaj z njemu peš. Ker ne vem kaj bi govorila, ne vem kako bi ga pozdravila. Pa k vem, da je 0K dečko, prjazen, sam jaz se pa bojim družbe ljudi.
No, zdej si pa predstavljajte kako zgleda, ko vidim kakšnega znanca in ga niti pogledati nočem. Rada imam ljudi, rada pomagam drugim, rada se pogovarjam, rada imam občutek ljubljenosti, pripadnosti. Samo kako naj imam občutek da kam spadam, če se vsega izogibam.
Obstaja kakšna knjiga za samopomoč?
Sama sebi grem na živce, ne znam vam povedat.
Pa če se niti na skupni šolski mail ne upam vpisat. Se mi zdi da bi izstopala... ne upam! Pa čedalje bolj osamljeno se počutim, a stikov ne upam navezati.
S fantom se dobro razumeva, a se mi zdi, da počasi postaja naveličan mojih "bolanih" kot mi včasih pravi. Sej ni čudnega. Kako nej bi me razumu. Sej niti sama ne vem, kaj hočem.

Aja, v trgovini je tudi mene vedno strah

[alexx]

Samo spomnim vas še jaz, če morda niste pogledali prvo stran naše spletne strani in Lostovega obvestila. http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=505&Itemid=2, pa če se vam ne da gledati nazaj.

Delavnica: Prepoznavanje in premagovanje socialne fobije     
Vpisal: Lost   
09. 03. 2009
Z veseljem vas obveščamo, da organiziramo delavnico za premagovanje socialne fobije, ki se bo odvijala 1 krat tedensko, natančneje ob četrtkih od 16h naprej in bo trajala nekje od ene ure in pol do dveh ur, odvisno od odziva in sodelovanja vseh prisotnih. Srečanja se bodo odvijala na ljubljanski Polikliniki, 2. nadstropje, hodnik E, soba št. 9. Delavnice se začnejo že ta četrtek 12. 3., prijavite se lahko na e-mail eritri@windowslive.comE.

Delavnica je odprta za vse, ki se spopadajo s socialno fobijo in želijo poiskati pomoč za svojo tegobo. Je brezplačna, naš cilj pa je, da vsem, ki trpijo za tovrstno anksiozno motnjo pomagamo in omogočimo kakovostnejše življenje.

[slaya]

Tukaj sem se tudi jaz našel. Pred svojci imam tudi jaz nekak nesiguren pristop. Podobnega kot je opisal ribič.Kaj pa vem zakaj, mogoče pa ker pred njimi se bi rad vsak pokazal v najlepši luči,ker pa meni ta luč ne sveti vsak dan najbolje. Jaz sem še vedno mnenja da do tega pojava pride zaradi pomanjkanje samozavesti  to prinese nizko  koncentracijo, ki je pa plod anksjoznosti,tesnobe ali depre..