strahovi

[nina001]

Anksioznost in depresija sta me polozila v posteljo. Jemala sem Cipralex, eno tableto na dan. Ker sem pred letom in pol ze jemala iste tablete, sem cutila, da mi niso tako delovale kot bi bilo potrebno. Zdaj sem povecala na 1,5 tablete na dan. Zacutila sem, da se bolje pocutim. Ob tem delam dihalne vaje, hodim na sprehode-oboje vsak dan, redno. Obcasno se dobim s katero od prijateljic... Vsakdan napisem kako se pocutim, tudi veckrat na dan. Nekaj casa sem opazovala, da se zjutraj zbudim, npr. ob pol sestih in mi zacnejo it po glavi same negativne misli-glede sluzbe, partnerja... 3 dni je bilo v redu, sem bila izredno vesela, danes zjutraj pa spet. Zacela sem se sprasevati ali bi morala zamenjat tablete... Ne vem kako je s tem- ali mi bo kljub tabletam se tako zanihalo razpolozenje, bom se vedno obcutila tako mocne strahove? (Sem se na bolniski, pri psihiatru sem narocena 11.3.)

[krasendan]

definitivno ti bo psihiater najbolje povedal kaj storiti, ker si naročena šele 11.3. ti priporočam, da mu vsaj mejl napišeš in vprašaš kako pa kaj...

imaš kako psihoterapijo?

[Lost]

Pozdravljena !

Predlagam da mu odneses se post ki si ga napisala, ker si v njem lepo opisala pocutje,
nihanja, misli, ....... Tudi sam sem izbolsanje obcutil pri 20mg doz cipralexa. Vsekakor
pa moras vsa svoja opazanja povedati psihiatru in ne skrivati in se delati mocnejse kot si.
Ker le tako bo lahko on predpisal pravilen odmerek zdravila.

Glede nihanj in trajanja je tezko reci, trajajo pa in udarijo kot strela iz jasnega.
Nihanja so del zdravljenja, odvisno pa je kako jih mi dojemamo.( napol prazen ali poln kozarec)
In pravilno da pises svoje pocutje ker lahko ti vidis svoje pocutje in da ni vedno down da so tudi
lepsi dnevi.

Vsekakor Cipralex ne bo resil vzrokov in tvojih odzivi nanje, zato lahko poskrbi le psihoerapija.
Cipralex je "bergla" kot smo ze velikokrat ugotovili, "razgibavanje in kondicija" pa je na nas.
Vsekakor tudi v depresijo nisi padla v 1 tednu ampak je trajalo. In tudi pot iz depre ne bo v
1 tednu, samo je mozna. Do sedaj si na pravi poti in pogumno naprej.

[lio29]

tudi jaz sem lansko leto februarja bil skoraj ze pozdravljen vse je bilo ok vsi simptomi so mi izginili septembra pa se je vse skupaj mi vrnilo kot bumerang le da nimam napadov panike ampak me tišči v prsih,imam vrtoglavice in cuden občutek v glavi.aja pa non stop me tišči na wc,na vodo pa me zanima če ima se kdo take težave ker me to spravlja ob živce poskušam odmisliti da me tišči pa ne morem.Sem bral da je lahko tudi to stranski učinek stresa tiščanje na vodo pa me zanima če mi lahko kdo pove kako bi si lahko pomagal?LP

[himiko]

Sicer se ze nekaj casa nisem oglasala v tej obliki..

No, razlog tici v tem, de se je moje pocutje zelo izboljsalo... Ta mesec je bil resnicno velik napredek in temu primerno sem si, vem ja, nonsalantno nakopala veliko dela... Ocitno prevec... Saj so me danes vnovic obiskali tisti grozljivi strahovi... o katerih tezko spregovorim... No... kakorkoli..

Morda samo rabim kaksno artikulirano potrdilo, da so slednji zgolj odraz intenzivnejsega izpostavljanja stresu: drug teden morm oddat diplomo - trenutno sem na ene 80%, gledano celostno z vidika delovnega procesa (literatura prebrana, teze tud v glavi, sam se dokoncat morm) - poleg tega koordiniram en projekt, pa se eno komplicirano zadevo imam za napisat do 21.6, na katero se se ne spoznam  ... Zdej pa spet to...   

Vem, de je res najbrz zgolj povisan stres... A vseeno, bo vse oki? V tem momentu si namrec resnicno ne morm privoscit ubadanja z mislimi, kt so strahovi pred izgubo razsodnosti, strahovi pred odvisnostjo zaradi bolezni, strahovi pred manjvrednostnjo, strahovi pred boleznijo psa (prijateljicin kuzek je bil namrec danes operiran in seveda takoj aplicirainje tudi na mojega kuzka)... Ah, strahovi, strahovi, strahovi...

Lep pozdrav vsem in miren vecer,

Himiko

[vesnav]

Himiko, še preden začneš, kar nehaj..
Evo ti recepta.

Saj vse veš, vse poznaš, kakor je prišlo, bo tudi odšlo oz. prej bo šlo iz glave, če ne boš polagala pozornosti.
V tem renutku si še zelo močna in ne preveč notri, da se lahko še mirno in fino zvlečeš.

Lepo se naspi, jej sadje, pij, manj kave, kar koli že.. Te dni pač pazi nase v fizične mislu, skratka, ne pretiravaj, daj si kakšno super glasbo..

Delaj mirno, sproščeno, itak vemo, da bo vse na koncu super... Kako pa?

Ajde, jaz ne dvomim.

papa

[himiko]

Hvala ti Vesna, hvala 

Vcasih res rabim samo malo potrdila od ljudi, k poznajo te stvari.

Hvala se enkrat!

[trina]

Hej, punca,
seveda je od preobremenjenosti, to je čisto normalno, da pretiran stres prikliče težave nazaj - tudi jaz začnem maničarit, ko imam predolgo preveč vsega na glavi. Ampak se ne dam, ti pa se tudi ne boš, ne? Kot pravi Vesna, na koncu bo vse super.

[Arwen]

Himiko   

[Onix]

Hey Himiko 

Tvoj strah je odveč, ker je čisto normalno, da na vsake toliko časa ti simptomi mal nazaj potrkajo in sprobajo, če nam še lahko težijo življenje. Tukaj je pa zdej bistven tvoj odziv na njih, daj jim vedeti, da nimajo pri tebi kaj počet in da so le še stvar preteklosti. Saj veš, brezveze se je sikirat za stvari, ki so samo produkt preveč kreativnih možganov in tesnobe. Pa zdej si v stresnem obdobju glede diplome, in ti simptomi se res radi vrnejo takrat, ko smo pod stresom, ampak sm prepričan, da dovolj dobro poznaš načine s katerim te simptome lahko pošlješ v P.M. (se oproščam izrazu ). Tako da use bo ql, brez skrbi. Vem pa da je res zoprno, ko misliš, da je že use mimo, pol se pa nazaj mal prikrade use skupaj... Ampak, nekak se mormo sprijaznit, da bomo celo življenje mal bolj podvrženi tej anksioznosti in nerealnim strahovom in da tud če se kdaj spet mal pokažejo ni to nobena katastrofa. Upam, da ti bo kmal bolš, oz. vem da ti bo, ker si zdej že preveč močna, da bi te lahko spet podrlo.

[himiko]

Res najlepsa vam hvala za vse tople besede, pojasnila in vlivanje poguma!!!

Danes je ze dosti boljse - mogoce sem se res morala sam dobro naspati... Je blo tok stvari ta mesec...

Naceloma poskusam ne toliko panicarit, samo vceri so prisli pa prav tisti strahovi, s katerimi se je vse zacelo pred dvema letoma... Vecer pred tem sem bila res ze zelo utrujena, zjutraj je blo pa se slabse... Se spravim v knjiznico in bum... kar naenkrat...  Zato sem se tok prestrasila, saj je blo vse tako zivo - no, pa sej veste, kako to gre... Se kaksni dve urci sem se trudila nekaj delat, potem pa sem pospravila zvezke in odsla domov...

Hvala vam se enkrat!!! Sam tale junij moram nekak pregurat, pa bo boljse... Si pa vseen nisem mislila, da bosta tale maj in junij tok stresna zame...

Hvala vam 

Himiko

Ps Hvala Onix za P.M. Ja, najbrz je res to, de bomo celo zivljenje mal bolj podvrzeni temu. morm povedat, de je zadnji mesec kazal na to, de je ze vse za mano -- no, vidim, de je to se vedno v meni in najbrz bo vedno, jz morm pa delat na odzivu ... Ah, slisi se tako enostavno...

[tinkibinki16]

Ojla,

Tud jaz sem bila super skor dva meseca, pol pa teden napadov alergije itd...pol astma napad v petek, pol pa dns panika u nulo. Vem da ne diham težko od asme pač pa od psihe pa se ne morem in ne morem umirit. in seveda še zraven potenje in hud nemir. pa je prišlo nazaj. upam da bo kratko trajajoče. Sam ne morem verjet, da ta dan težje prenašam, kot sem prej to tolk mesecev skupaj. a tud od vas komu nagaja to dihanje in strah pred zadušitvijo?

[Onix]

Hey,

Jes bi ti svetoval, da ko imaš občutek, da te duši, da se lepo uležeš pa začneš počasi, mirno in globoko dihat. Udih skozi nos, pa potem izdih podaljšan skozi usta. Mene je ful dušil, ko sm biu še v najslabših časih in vem kako grozno je. Sj če maš astmo, a maš kkšno pumpco? No upam, da ti bo kmal bolš, pa res ko te začne dušit, ne bit panična in hitro dihat, ampak se samo lepo umiri in delaj te normalne počasne udihe in nato podalšan izdih skozi usta.

[tinkibinki16]

OJla,

Mam pumpico, pa še eno hard zdravilo so mi dali, ker sem mela hudo poslabšanje - Medrol za 4 dni. Prvič sem ga dobila. Lohk da me pa tud od teh zdravil fleša Je baje ful konjska doza. Sicer sem tudi precej virozna, tako, da ful kašljam, pa mi je to vse vrglo dol.

Imam pa od nekdaj strah pred dušenjem, mogoče ravno zaradi astme.

Onix, ma koliko časa se pa ti boriš že s tem stanjem? Jst sem drugače čist ok, sam kak dan (kot je danes) pa je za poludit. Pa nič ne morem. Še kosila se mi ne da skuhat, sploh mi ne pade na pamet kaj druzga.