Padec po 1 letu:(

[masi]

..podajam mnenje in ne obsojam in do mnenja imam vso pravico, tako kot ti vesnav in kot sem napisala pri vsem tem bosta posledice nosili hčerki, najstarejša jih žal že ....

[Kristy]

masi, sej imaš tudi ti prav.....sam včasih se ne da nekaj narest kar "na horuk", .... sicer ne vem koliko časa to stanje že traja pri Efki...ampak vseeno...imam občutek, da je popolnoma za vse sama in verjemi, da ji ni lahko, da se počuti nesigurna in brez moči...
Kot je že Vesna napisala:

....Tvoja mati je, vsa čast ji!, to reševala drugače. Je pa drugačen človek, je imela drugačno situacijo, drugačno preteklost, drugačno mamo, drugačen genski zapis, drugo klimo, kaj veš kaj...

[masi]

Kristy vedno znova me stisne, ko so/smo otroci žrtve, ker so/smo nemočni in tako ranljivi .....

[Arwen]

res je, Masi... otrok, nič kriv nič dolžan, kratko potegne (govorim iz sebe, iz lastne izkušnje).. in pri moji poti navzgor so mi precej pomagala tudi različna mnenja, stališča, izkušnje ipd ljudi na forumu in v skupini ... (največjo težo pa je imel občutek, da me nekdo sliši in posluša in stoji ob strani)  in sem vzela malo tu in malo tam (vzela pa predvsem tisto, kar se mi je tisti hip zdelo, da je za mojo konkretno situacijo najprimerneje), kaj priredila, kaj spremenila, ... in korak za korakom sem počaaaasi začela prve korake delat... čist shodila pa še nisem  .

[Kristy]

Kristy vedno znova me stisne, ko so/smo otroci žrtve, ker so/smo nemočni in tako ranljivi .....

Vem, vem,...če pomislim nase, sem si včasih tudi želela (pa še danes, ko sem proč in ko fotr še vedno, kadar je nataknjen zganja svoje fore), da očeta ne bi bilo, da bi bilo veliko lepše brez njega, predvsem veliko mirneje ... tako, da dobro razumem Efkino starejšo hči... in njena agresija je posledica stanja v družini...
vendar razumem tudi Efko.... ni ji lahko.... berem to temo od začetka že...
No, saj če je mož predlagal, da gredo vsi k psihiatru, štejem to kot dober znak (v bistvu ne poznam nobenega moškega, ki bi zaradi problemov z ženo/punco sploh hotel k psihiatru).
Upam, da bo držal besedo!
Agresija...agresivno obnašanje je "hudič"....prinese toliko gorja 

[vesnav]

Maši, eh.. kakšno mnenje, naprtila si ji krivdo, primerjala z drugimi, "boljšimi" mamami, kot da Efka pa nima tega precenjenega Notranjega otroka..
Daj, preberi, kaj vse ta ženska počne za svoje otroke, vedno za vse ona, zato pa je tako.

Predobra je, evo, kaj je!
Zato pa je najebaLA ko žuta, če hočeš.

[masi]

vesnav s teboj se pač ne da kontaktirati, ker pač samo čakaš in prežiš na nekoga posebno še iz uredništva evo, tako je.

sori efka in prepuščam temo tebi in vsem ostalim za mnenja

[vesnav]

Vem, da tako v resnici ne misliš, ker vem, da veš, da to ni res.
Sploh vem ne, kaj je uredništvo na forumu. Častna pionirska. To boš razumela.

Mi bo pa prijetno pri srcu, če boš Efko še enkrat prebrala, pa mogoče na to mater pogledala drugače.
In ti tega sploh ni treba povedat meni.
Vem, kakšna si kot oseba, zato te niti pod razno ne jemljem, kot si predstavljaš.
Tudi če hočeš, tega ne boš od mene čutila.

Ne želim pa brati Efko, kot jo berem. Sesuto kot kanto, mater, ki se je razdajala, ki ni znala biti groba, ki je zdaj ravno zaradi svoje dobrote NEHOTE naredila tudi škodo in želi drugače, ampak je vmes, ko je vozila, logično, zavozila.. Ne želim, da obupa, da prevzame vso krivdo, niti pod razno. Da poleg moža in starejše mule, obeh, ki jo v resnici izrabljajo, njeno mehkost, da jo še tu krivimo.

[vista66]

Vprašanje je, kdaj človeku povedati, da dela nekaj narobe in kako. Verjamem, da Efko neizmerno boli, ko se ji očita, da ni dobra mama. Po drugi strani pa pri tej temi nihče ni omenil tega, da šibkost ni izgovor, da imajo otroci prioriteto. Mogoče ona tega ne ve/ni vedela. Ne vem. Moja mama je bila in je še ista mučenica, pa že hodi okrog psihiatrov 40 let. Vprašanje, če je kdo njej povedal, da je odvisna od odnosov in da je kot mati odpovedala na celi črti. Še pred nekaj leti sem jo peljala k očetovi psihiatrinji, ko je oče spet imel izpade. Debelo uro je zdravnica poslušala, kako se mama smili sama sebi, ves čas je jokala, jo bodrila, ji rekla, da njeno življenje ni bilo zaman, da je bila dobra mama, da je vzgojila krasne otroke in pokazala name in ji na koncu rekla: radi pa ga imate še vseeno, kajne? In mama je prikimala.    Tisti krasen otrok (jaz), ki ga je vzgojila, je že celo življenje v depresiji, tako mi pravijo psihologi, k psihiatru se odpravljam komaj pri svojem 43 letu, bele lase imam že od svojega 35. leta, vsi strici so alkoholiki, ki so nasilni do svojih žen, noben se ni spremenil niti na stara leta, psihiatri zgleda ne poučujejo ljudi, temveč jih podpirajo pri svojih kriminalnih dejanjih...

Efka...sva ti Masi in jaz povedali kaj novega ali si to vse že vedela in ti je najino pisanje kaj škodilo, te znerviralo še bolj...če ja, se iskreno opravičujem.

[vesnav]

Vista, delila si izkušnjo, osebno, in pokazala drugo plat. Razumem te in tako, kot mi je žal zase, da sem del tega izkusila, mi je žal, da si ti tako močno in kdor koli drug.
Ne, šibkost ni izgovor. O nemoči pa bi znala povedati veliko.
Razmišljam samo o tem, da je ljudem, ki niso imeli nobnega zgleda, noben jim ni dal potrebne ljubezni, znanja, informacij ipd. etc... veliko in mnogo težje narediti KORAK naprej (in zato so zame morda več vredni) kot tisti, ki jim je vse omenjeno bilo dano in jim je to samoumevno. Po mojem je takim lažje.

Po mojem tako npr. ženska, ki se tudi pri 40-ih znebi vzorca, naredi 1000 krat več (rabi 1000 krat več moči), kot ženska, ki slabega vzorca ni imela. Če sem bila jasna, saj ne vem..

[vista66]

Ne bi smetila te teme, ne spoznam pa se še najbolje na tem forumu, kje bi bilo najbolje odpreti temo o tem, da so odvisni ljudje bolniki nesposobni poskrbeti zase in družino in da je po moje naloga psihiatrov, da zaščitijo nedolžne otroke, prosim? Bolnik ni sposoben, nekdo od tistih, ki so plačani za zaščito otrok, bi moral ukrepati, ane? Ker pri meni so vsi stran gledali in se še sama nisem zavedala, da je nekaj narobe z mano oz. sem se podzavestno in zavestno krivila, da jaz nekaj ne znam, nočem, sem slaba,...nevednost na celi črti. Za odvisnost od odnosov sem slišala šele na internetu, prej nikjer.

[trina]

Naj ostane tale tema namenjena Efki in temu, da ji pomagamo. Razplamtevanje strasti in dokazovanje, kdo ima edini in najbolj prav, pa naj se preseli v kako drugo temo kam v splošne debate.

Efka se zdi meni pogumna in močna ženska in mislim, da dela, kot je najbolj prav.

[ton]

Uh, Vista, to bi bilo pa spet neskončno problematično. Že tako beremo zgodbe o 'dobrih' pomočnikih, ki ljudem vzamejo otroke v imenu neke države in gredo potem stvari zelo rade v hudo nepredvidljive smeri. Če recimo zdajle Efko (pazite, govorim o povsem hipotetični možnosti) 'razglasimo' za bolnico in ji vzamemo pristojnost skrbi za družino, je to zanesljiva pot v tragedijo že zato, ker s tem njej vzamemo možnost, da kakorkoli vpliva na tok dogodkov.
Se pa strinjam, da bi bil v idealnih okoliščinah prostor za neko ne-prisilno svetovanje in pomoč - ampak kam ga naj postavimo? V zdravstveni dom, center za socialno delo, na sodišče, policijsko postajo? Vsaka od teh možnosti ima vrsto negativnih implikacij.
Vesna, ne mogel bi se bolj strinjati s tabo kot se v tem primeru, zato, prosim, ne zavrzi s kako ostrejšo besedo tega, da lahko bodisi soglašamo ali polemiziramo s tvojimi dragocenimi nasveti.

[vesnav]

Hvala. Se trudim, nisi opazil?
In čakam pozitivne zgodbe od Efke...

[Ribica]

Efki predlagam, da v četrtek odide k terapevtki skupaj z možem, saj ni potrebno prositi za nov termin, da prideta skupaj k njej. In naj kuje železo, dokler je vroče - beri - dokler mož kaže voljo oditi k terapevtu.
Pri punci pa je kljub vsemu treba enkrat postaviti neko mejo, saj menim, da Efko čustveno izsiljuje. Če meni, da je sposobna sama na potovanje v tujino, si bo sposobna tudi inštuktorja sama urediti. To ji naj Efka mirno in odločno pove. Efka naj neha igrati preveč zaščitniško materinsko vlogo in ko bo punca histerirala, naj se umakne. Če bo pogrnila maturo, je to njena odgovornost, saj je vendar dovolj stara in samostojna za siceršnji life-style.
Punci ni lahko, absolutno se zavedam, a preveč vate škodi, enkrat se morajo vsi soočiti s tem, ona pa tudi z dejstvom, da prevzema odgovornost za svoje življenje (kar naj bi polnoletnost in z njo matura pomenila). V ta kontekst spada tudi odnos z očetom.
Efka, sama si nalagaš več, kot bi bilo potrebno, spusti zadeve, ki niso tvoja odgovornost, saj ti še vedno ostane več kot preveč drugega. In drži se, vem da je grozljivo težko, poznam vse tiste simptome, ki si jih napisala, da so se spet pojavili.

Ribica

[trina]

Evo, točno to sem hotela napisat tudi sama; imam samo en dodatek tam pri 'vročem železu:' ne samo, da naj gre mož že jutri s tabo, Efka, k terapevtki, poskusita se spravit še na kak sprehod ali karkoli podobnega, kar bosta lahko počela v miru in sama. Mislil, da ste vsi obremenjeni in pod pritiskom in taka mirna urica v nekem drugem okolju, ne doma, in brez bombardiranja in histeriranja s strani kogarkoli - tak intermezzo zna delat čudeže.
Srečno, res, od srca.

[efka]

Vam povem, da me je kar stisnilo, ko sem spet videla odzive....Očitno s svojo zgodbo izzovem vse mogoče in mislim, da bom za nekaj časa poniknila...
Nekaterih napak se zavedam, nekaterih očitno še vedno ne...
Kako je ckrljati se z nekom, ki se ga bojiš...ne morem reči,da se jaz moža ravno bojim...oz. bojim se njegovih izbruhov, fizično se ga nikoli nisem bala...in moj mož mi kaže ljubezen...na žalost pa v izbruhu pozabi na vse...
Tudi jaz se zavedam,da je hčerino obnašanje posledica družinskih okoliščin in to tako psihičnega terorja s strani očeta, kot na drugi strani popuščanja in razvajanja z obeh strani (tudi mož jo je vedno razvajal, do 10, leta je bila njegov center sveta...)-ampak jaz sem bila pri 19 takor rekoč "za poročit"-če veste kaj mislim...
Karkoli bom rekla oz. napisala, vedno bo nekdo hudo proti, nekdo absolutno za, večina nekje vmes, dejstvo pa je, da jaz živim to življenje in občasno, ko res ne vem več kako naprej, to napišem in sem vesela vaših odzivov, sprejemam tako kritike kot spodbudo in skušam iz vsakega  vzeti nekaj kar bi mi pomagalo...
Ne bi pa želela, da sem kamen spotike in da se okoli mene in situacije, ki jo opisujem tako krešejo mnenja, da se skoraj skregate med sabo...
bodite pozdravljeni
efka

[Arwen]

Moja mama je bila in je še ista mučenica ... kako se mama smili sama sebi...

...Tisti krasen otrok (jaz), ki ga je vzgojila, je že celo življenje v depresiji ...

... psihiatri zgleda ne poučujejo ljudi, temveč jih podpirajo pri svojih kriminalnih dejanjih...

moja mati ne bi smela otrok, s tem, da ona še ni obiskala psihologa/psihiatra.. (saj jaz o tem ne vem); a v tem primeru ne bi bilo mene  

[Arwen]

Ne bi pa želela, da sem kamen spotike in da se okoli mene in situacije, ki jo opisujem tako krešejo mnenja, da se skoraj skregate med sabo...

nisi, Efka, nisi kamen spotike 

pa saj si sama ugotovila:

Karkoli bom rekla oz. napisala, vedno bo nekdo hudo proti, nekdo absolutno za, večina nekje vmes, dejstvo pa je, da jaz živim to življenje in občasno, ko res ne vem več kako naprej, to napišem in sem

saj poznaš tisto zgodbo o družini z oslom, ki gre na pot? in enkrat jezdi osla sin, drugič mati, tretjič oče, potem vsi, pa nihče... in v vsaki vasi so bili kamen spotike...

Je pač tako, da imamo vsak svojo zgodbo, vsak svojo izkušnjo... in večinoma vsi govorimo, pišemo iz sebe, mogoče podoživljamo kak dogodek še enkrat... in potem so komentarji, kot so... In vsi pišemo iz sebe, nihče od nas ni v tvoji koži - kako je biti v tvoji koži, pa veš edinole ti najbolje. In vem, da vsak dela v dani situaciji tisto, kar takrat smatra za najbolj pravilno.

In držim pesti, da gresta skupaj z možem k terapevtki in da se začne klobčič odvijat v korist vseh, tebe, otrok in moža 

[trina]

Efka, nikar se ne poslovi. Od nas vzemi tisto, kar ti koristi, ostalo pa presliši in naj te ne prizadene. Pa saj vendar veš, da delaš prav.

Drži se, naj ti kritike ne vzamejo poguma. In javi se še, prosim, ker nam resnično ni vseeno zate.