Padec po 1 letu:(

[dane]

V depresiji se znajdemo nezavedno zato,da nam ni treba ,ali ne moremo sprejeti težkih odločitev.

[morska deklica]

Kar se hčere tiče-težko je z razumevanjem prenašati izpade, kletvice, kričanje, neupoštevanje pravil, nikakršnega sodelovanja pri opravilih doma (za pospravit krožnike z mize se moramo skregat)...
efka

Efka,
da ti na to odgovorim, z mojga vidika, kot hčera - tud jst se doma upiram in teram svoje, preprost zato, ker želim na ta način opozorit nase, na svoj prav in se ne želim postavt v isto vlogo, kot jo pri nas doma igra mama - vlogo žrtve in kovanje tipov v nebesa, da oni so pač drugačni (od česa le???) in da njim doma pa ni potrebno delat tega in onega ... in meni se to tako obrača, da potem tudi jaz delam nič in je vse breme na njenih plečih (pa se zavedam, da to ni ok). Tud to, da ona ne upošteva meja, pravil, kletvice, kričanje ... vse je znak, da čuti neko stisko in ne zna drugače "povedat". Vrjamem, da hčera vidi vaše razmere doma in ji je hudo in jo boli, da mora to gledat ...

[dane]

Bravo,nekaj iz prve roke.

[efka]

Ja, težko je sprejet to, da je tako obnašanje klic po miru, pomoči....ker človek vidi samo upor, sovraštvo, nesodelovanje....sprejet njene izpade na ta način se šele zelo počasi učim...
Mogoče še težje sprejemam takšno obnašanje, ker sem bila vzgojena strogo, niti na pamet mi ni padlo, da bi se upirala (vsekakor ne glasno) in oče je bil v mojih očeh strah in trepet (tudi ko ga ni bilo zraven, si nisem upala o njem kaj grdega reči....kot da ssem se bala,da bo nekako zvedel )
Pa moj oče ni bil noben "psihič"-samo saj veste, socializem, trda vzgoja....takrat je bilo to normalno...ampak kaže, da se mi je ta strah pred komandiranjem tako usidral, da sem (paradoksalno)padla v kremplje natanko takemu komandantu (da ne govorim, da mož dela v vojski
Večer je in meni je zvečer vedno za kanček lažje kot zjutraj, ko ne vem kaj bo dan prinesel....sedaj se dan počasi zaključuje in preživela sem...
...upam, verjamem, da se bomo nekako izmazali, tako ali drugače...
lep večer vsem
efka

[Arwen]

, da sem (paradoksalno)padla v kremplje natanko takemu komandantu (da ne govorim, da mož dela v vojski

ja, sedaj je pa marsikaj bolj jasno... dejstvo je, da vzorce prenašamo in nosimo s sabo in skoraj logično je, da je tako... kaj pa, če tole sprintaš in mu daš prebrat?

...upam, verjamem, da se bomo nekako izmazali, tako ali drugače...

Ja, Efka, boste! tudi jaz to verjamem in držim pesti zate 

[bikica66]

Efka kako zelo te razumem !!!
Sama sem poročena 23 let in sem doživela in preživela marsikaj. Zelo težko je dobro krmariti med možem - otroci - in še kak starš se vmes najde ( vsaj pri meni je tako ) .Vedno gledaš na druge na sebe pa pozabiš.
Z leti ti tako življenje preide v nekaj čisto običajnega,vsakdanjega.
Jaz sem se tudi izgovarjala na vse možne načine - samo,da se mi ni bilo treba pogovarjat o težavah,ki pa so nerazčiščene postajale vedno hujše.Tudi komunikacije mož - žena ni bilo.Predno sem dojela kako velike so naše težave pa je preteklo kar nekaj časa.Z možem sem šla na dopust sama brez otrok,prijateljev.Pred odhodom sem mu razložila,da bo to dopust,ki naju bo ponovno združil ali pa obratno.Tako je vedel kaj ga čaka in se strinjal z menoj.Zaenkrat ostajava skupaj,veliko stvari sva razčistila,seveda sedaj ne živiva kot v raju  ampak se trudiva in rešujeva stvari sproti.
Vse dobro ti želim,bodi pogumna 

lp

[efka]

Pozdravljeni!
Danes sem imela v službi tako ludnico, da se nisem mogla utapljat v paniki - enostavno sem delala kot stroj in na vse pozabila. Kakor hitro pa imam 5 minut časa že razglabljam....razmišljam in paničarim...Včeraj zvečer sem moža "ujela" na hodniku in mu rekla, da je nedopustno tako bežanje pred nami, problemi.....Da od njega zahtevam, da dobro razmisli o prioritetah, o družini in da iščem terapevta za zakonsko terapijo...odgovoril mi je, da on že ne bo nikamor šel, da naj grem če hočem...
Rekla sem, da še vedno vidim upanja za našo družino, ampak samo, če bova oba šla k terapevtu, v nasprotnem primeru je za nas konec . Potem sem se obrnila in odšla vstran. Prvič, da ga nisem nič prosila, prepričevala, moledovala...Bomo videli, kaj bo..
..upanje umira zadnje..
efka

[Arwen]

Prvič, da ga nisem nič prosila, prepričevala, moledovala...

bravo zate 

..upanje umira zadnje..

in to drži ko pribito! 

en velik objem z moje strani 

[dane]

Samo po tej poti naprej, saj nimaš več kaj zgubit.

[Rob]

Le nadaljuj z mirnim, a čvrstim stališčem. Prva reakcija je bila znana in pričakovana, vztrajaj...

Pomembno je, da ga prepričaš o svoji nameri in da ima pri tem možnost sodelovati, da to ni zgolj ultimat z brezpogojno predajo.
Ker je vojak, predvidevam, da ima zanj beseda "beg, bežanje..." zelo določen pomen in bi znala biti njegova reakcija še dodatna užaljenost, česar ta hip ne potrebuješ. Jasno pa mu le povej, da njegova izolacija ne koristi družini.

Tudi to, da imajo v njegovem delovnem okolju natančno urejeno zaporedje razporejanja nalog in njihovo izvajanje ne sme biti vzrok, da bi  tak vzorec prenesel na družino, kjer sme biti v veljavi izključno kompromis. Pomoč pri iskanju najboljših rešitev za vse, ne le njihovo določanje in kontrola.

trudiš se, to je dobro 

[efka]

Vsi mi pomagate, sem pa posebej vesela moških odzivov, ker so le drugačni...
V današnjih sanjah se je že vse uredilo, zjutraj pa sem se zbudila v takem krču, da sem komaj zlezla iz postelje in namesto jutranje kave sem vzela lexaurin....
Pa še avto se mi je pokvaril, no, saj še pelje, ampak je sklopka fuč in jo moram menjat, ker se je mehanik čudil, da je sploh še zdržala...In v zadnjih 6 mesecih je to že četrto popravilo (avto je pač star), moj mož pa se z limuzino vozi
vse se je zgrnilo, namesto, da bi sedaj skupaj sedla pa zgruntala kak dalje, se še sama s tehniko ubadam. Mu nisem niti povedala (saj se tak ne pogovarja) ker bi sigurno našel krivdo spet pri meni...kot da sem jaz pokvarila...
Danes imam dopust, da sem malo z otroki, čeprav velika se tako uči in pride dol samo jest, ta mala pa je šla s sosedom v kino...jaz pa pospravljam, da se zaposlim in upam, da bo mož čim kasneje iz službe prišel
bodite lepo
efka

[Ribica]

Poskusi se čim manj ukvarjat z razmišljanjem, kaj dela on, pač pa razmišljaj, kaj boste delale ve. Lahko tudi same tri kam greste - v kino ali v mesto v slaščiščarno ali malo v šoping. Lahko si izmisliš mama:hčerka dan in si ga naredite maksimalno dobro. Pojdite v kopališče za cel dan in malico s sabo....Možnosti je veliko.
Tudi avto lahko sama pelješ k mehaniku.
jaz sem najprej s tem začela. Smo šle same za 5 dni na morje, vzela sem kredit in sem si kupila svoj rabljen avto - brez da bi mu sploh kaj rekla (pa sem totalno antitehnični tip - sem si poiskala pomoč pri prijateljih), pa čeprav je on bil vržen na avte.... Pokaži sebi, otrokom in njemu, da zmoreš sama.
Ribica

[efka]

Pozdravljeni!
Ta presneta jutra, ko se zbudim vsa v trepetu, slabosti in paniki-šele proti večeru malo zaživim. Mislim tudi, da se prvi učinki AD kažejo (dobra 2 tedna sta zdaj) in je malce lažje. Avto sem pri mehaniku uredila-s tem, da me je zjutrj čakalo neprijetno presenečenje, ker se je mož odpeljal z mojim avtom v službo. Poslala sem mu SMS, da kako lahko kar tako odpelje avto, sploh ne ve, da je bil čisto fuč in če ga ne bi sama porihtala, bi mu lahko kje po poti crknil..in da naj se že začne normalno vesti.
Na to mi je napisal, da je hčera vzrok vsega, da se ne more z nobenim pogovarjat, dokler se ne pogovorimo mi trije....
Saj poznam take pogovore...on zahteva, hčera kriči nazaj, jaz pa ju mirim....že 100krat videno...
Pol sva si pisala po mailu in sem mu povedala marsikaj, kar sem tu napisala in tudi glede tega, da je krivec hčera -da to ni,d a je ona samo posledica vsega in ne vzrok...ter da hočem, da gremo na skupno terapijo..Na to je jezno odpisal, da on NIKOLI NE BO šel nikamor, da lahko on vse te terapevte (tepce) kaj nauči, da se edino lahko usedemo in bo on povedal, kako se treba obnašat , če pa nočem pa lahko on tudi sam s sabo komunicira, jaz pa se bom počasi navadila na to, ker nas tako ne bo več dolgo gnjavil s svojo prisotnostjo (češ, danes, jutri sem lahko mrtev)..
Hčera mi je danes rekla,da sem itak jaz kriva za situacijo,ker če njega tako davim kot njo, ni čudno ,da mu grem na živce...(ko sem zahtevala,da pride zvečer domov do neke spodo :jok:bne ure).
Torej....
Če bi jaz prosila in ga mirila, bi zadeva že bila končana (do naslednjič ), ker pa ga pustim, je vse bolj sovražen.
Hudo mi je zaradi male, ki gre v šolo v naravi in ji ni naklonil besede že 10 dni...ona pa sprašuje-mami, bo ati kmalu boljši?, ne bo več tako jezen?
ZRaven vsega nam je še pobegnil muc, ki smo ga imeli zelo radi ( ga ni že 4.dan, običajno je odšel samo za 1 dan) in hčerki gre kar na jok...
Ne vem, če bom zmogla vse to še dolgo prenašat.....če me ne bo še 1krat zlomilo, kot me je že
PRekleto!
Ravnokar se je splazil v bajto, v temi, nekaj sem slišala, vzel ključ od avta in se odpeljal, kot kakšen lopov....niti srečat nas noče...
efka

[Rob]

SMS in emajl nista najboljša medija za reševanje, nimata pogleda v oči.

Preden ga pripraviš, da skupaj sedete, mora razumeti, da bo govoril IN poslušal, brez tega pogovora ne potrebujete. Družina NI vojska, za boga...

To, da si mu pisala o stanju avtomobila in o tem, naj se začne obnašati, je zanj prošnja(popuščanje) - torej je vse v redu (po starem,po njegovo). Tudi, če zahtevaš, naj bo ob uri doma - s tem mu le pokažeš, da je nepogrešljiv - spet voda na nejgov mlin.

Efka, mene še nisi prepričala o svoji odločenosti, njega gotovo toliko manj. Moraš obdržati čvrsto stališče.

Uporabila si besedo "sovražen"...je to sprememba v njegovem obnašanju? Če je, potrebuješ konkretno strokovno pomoč, forum ne bo zadoščal.

...uh...miren, a čvrst pogovor...brez naštevanja podrobnosti in določanja krivcev...

( za mačka ne skrbi, tudi po mesec dni se bo potepal, pa se spet vrnil...to mački počno)

[efka]

Samo nekaj-hčeri sem določala uro, ne njemu, zato je rekla, da jo gnjavim in da če njemu tudi tako gnjavim kot njej z uro, ni čudno, da me ima dovolj!
Danes sem mu povedala, kaj mislim s pogovorom, da nismo v vojski in da je družina (kot Praviš)kompromis... on tega noče dojet. Razen, da me je kakih 10 minut poslušal, je dalje enako....še vedno je drugje,v sobi...ne komunicira...
Kar se avta tiče, se mu samo hotela reči,da ne more kar vzet avta...
eh,ne vem več nič
hvala Rob
efka

[Rob]

poslušal je - torej komunicira...
Enako velja sedaj zate, čas je za govor in čas za poslušanje...oba enakovredno.

Ko je sam s sabo, razmišlja, brez skrbi.

Mirno nadaljuj pogovor, čas zanj izberi skrbno, ne ponavljaj se.
Podrobnosti omenjaj le bežno, ne zgubljaj se v njih ( ..."samo nekaj"..."kar se avta tiče"...), ohrani rdečo nit : rešiti krizo z enakovrednim, mirnim pogovorom - skupaj poiskati rešitev.

Če imaš čas za v knjižnico, tam najdeš kar uporabna besedila o komunikaciji - res je mnogo balasta v njih, a zase le izvlečeš kak dober nasvet.

pogum,

[ton]

Tule nas bo veliko babic povsem okililo dete, se mi zdi. Eni pritiskamo, drugi vlačimo stran, vsak zase je prepričan, da ve...
Žal mi je za tamalo - jaz bi partnerju (morda kar po elektronski pošti) skušal pojasniti predvsem to, da spor povzroča preveč 'kolateralne škode' - to bo pa kot vojak že razumel. Povsem enako odgovornost do deklet ima in za vraga naj se jo loti izpolnjevat. Upam, da tamala ni vmes že odpotovala v šolo v naravi.
Ta velika pa pač gnjavi z repertoarjem, ki se ga je v teh časih naučila. Ker vidi, s čim te, Efka, najmočneje prizadene mož, pač še ona uporablja iste metode. Opravičilo: tudi ona je žrtev, samo brani se.
In bajdvej: a pride domov ob dogovorjeni uri? Kolikor berem, se sicer upira, nekih ekscesov v smislu sex, drugs 'n' R'n'R pa ne zganja?

Drži se, Efka!

[Arwen]

Tule nas bo veliko babic povsem okililo dete, se mi zdi.

nak, ker ima glavno besedo Efka in se mi zdi, da kljub vsemu kar solidno vodi barko .. vprašanje je le, koliko časa, Efka, boš zdržala? in potem je skoraj na mestu vprašanje: katera odločitev pomaga večim ljudem? Katera odločitev prinese vsaj malček olajšanja in miru v življenje vseh vas?

[efka]

Pozdravljeni!
Kar se tiče moje starejše-razen, da dostikrat zamudi prihod domov in da mora vsak dan nujno ven, ni nekih ekscesov...edino doma se ne dotakne ničesar, kar bi dišalo po delu, pa zelo rada kriči in kot mož-je vedno ona žrtev...
Drugače, kar se tiče situacije-v resnici bi bila (kot sem že omenila) zdavnaj rešena, če bi jaz prosila, moledovala ipd. Ker pa sem tokrat (kljub hudi psihični stiski) zdržala, da sem ga pustila, da sam začne pogovor, je trajalo...
V soboto je zahteval, da se pogovorimo,če ne bo v ponedeljek spakiral
Na to sem odgovorila, da smo se "pogovarjali" že neštetokrat, pa je vedno isto-ker pogovor pomeni, da on pove, kaj pričakuje od nas, mi pa se temu prilagajamo..
Kljub vsemu smo se v soboto vsedli skupaj in 1 uro pogovarjali-začuda brez groženj in visokih tonov(oba sta se zadržala, hčerka in mož)-čeprav je rezultat tak kot vedno..."isto sr..., drugo pakovanje", kar pomeni, da se konkretno nismo zmenili nič, razen, da je hčera povedala kaj jo moti, mož je menil, da "tako malo zahteva" in da si zasluži spoštovanje .....Ampak najbolj bedno je pa to, da je v vrhu njegovih zahtev, da hčera (ki bo čez 3 mesece stara 19 let) njemu vsaj 1x na teden zaigra kaj na klavir...saj vem,da je slišati smešno, ampak on to smrtno resno, ker to njemu toliko pomeni, da je pripravljen vse drugo spregledat, če bi ona zaigrala na klavir (on je želel, da po nižji glasbeni šoli igra naprej, ona pa ni več hotela)....patetično in bedno...
Hčera je na to odgovorila, da ona sovraži igranje in bi še mogoče zaigrala samo njemu na ljubo, če je ne bi on kar naprej zaje...., ji govoril, da je za vse ona kriva, da je glavni vzrok za vse probleme v hiši...
Vse skupaj je bilo mlatenje prazne slame....
No, vsaj s ta malo se je celo malo ukvarjal in pogovarjal, tako, da ji je bilo lažje oditi na zimovanje...
Jaz malce lažje diham, tudi zato, ker je mož spet službeno odsoten oz. pride domov vsake 2 dni...jaz pa vmes nabiram energijo, da ostanem na svojih stališčih-da ga nekako spravim na svetovanje....in da uvidi, da hčera ni krivec, ampak žrtev..
efka

[ton]

Hopla, meni se pa bere tale vaša sobotna maša presneto DRUGAČNA od predhodnih - in to ravno zaradi tvoje nove vloge, Efka. Čestitam!
Glede 'zahtev' sama vidiš, da se vam že vsem trem meša. Tista s klavirjem je pa res mesarska. Moram prav paziti, da mi prsti ne opalijo kakšne protimilitaristične...
Resnično pa: na tvojem mestu bi imel sobotno mlatnjo za velik uspeh in to ekskluzivno tebe (in, khem, nas). Niste se poklali, kulturno ste presedeli, celo srečanje oče - mlajša se je odvilo po najboljših močeh. Mislim, da je premik začet, zdaj ga samo nadaljuj: nadaljuj z osamosvajanjem, kar enostavno pomeni, da ne boš več modra čelada, pač pa raje modra dama, ki jo hreščanje in vreščanje spomnita na sproščujoč sprehod, se domisli česa povsem utrganega (recimo skupne vožnje na servis)... etcetera.
Res si dobra!
Ne morem pa, da nebi: žal je pust mimo, morda mu pa klavirsko soarejo lahko pripravita - vključno še s tvojo pevsko točko - za 1. prihodnjega meseca?

Dodajam: ob vsem zafrkavanju seveda še zmeraj resno mislim, da tvoj mož potrebuje strokovno pomoč. Morda bo delovalo kot stigmatizacija, ampak vojska ima svojo psihološko službo, ki po mojem sploh ni zanič.