fizične bolečine

[scorpion]

Mislim, da je problem današnje terapije v tem, da preveč ločuje telo in psiho ...Mednicina se usmerja na telo, kt da bi bilo brez duše...in ga je treba popravit, kot popravi avtomehanik avto....kot stroj..

Psihiatrija se pa usmerja le na psiho, kot bi bila ločena od telesa.....Zame je dobra (psiho)terapija tista, ki človeka nobravnava, kot CELOTO ..telesno, čustveno, intelektualno, če hočete tudi duhovno ali psiho-fizio-socialno bitje....dobra terapija izboljša počutje in delovanje na fizičnem, telesnem, čustvenem in socialnem nivoju...

po dobri terapiji bi se morale dogajati tudi telesne spremembe....(janov je naredil raziskavo na pacientih, ki so šli skozi primalno terapijo in je ugotovil velike telesne spremembe...znižanje krvnega pritiska, izboljšanje krvne slike, boljše spanje, apetit,  velike hormonske spremembe..manj hormona stresa, več hormonov sreče, uravnoteženje estrogena, testosterona..itd...

Po moje, bi čloovek moral imeti po dobri terapiji, poleg psihološnih sprmemeb, tudi večjo odpornost in učinkovistost imunskega sistema in s tem manjše tveganje za infarkt, raka itd..

zmanjšanje čustvene napetosti v telesu izbojlšuje splošno stanje organizma....

[tiara]

Ne morem verjet, da sem vas končno našla, tiste, ki imate iste probleme kot jaz. Lep čas sem mislila, da imam samo jaz take probleme, ker s komerkoli sem govorila, noben mi ni znal nič povedat, vsakemu se je zdela moja težava čudna.  Celo kolegici, ki jemlje AD že lep čas, vendar ima čisto druge težave. Koliko preiskav sem že nardila zaradi problema, ki ga imam. Začelo se je kakšnih 17 let nazaj. Sprva niti ne tako zoprno. Če sem popila kaj alkohola me je naslednji dan tiščalo v prsnem košu (mislila sem, da mi bo odpovedalo srce), potem če ponoči nisem dovolj spala ISTO. Takratni partner me ni razumel. Nisem se upala spiti kozarčka, nisem si upala privoščiti, da ne bi dovolj spala. Ko smo bili na kakšni žurki (stara sem bila 23 let), grozno mi je bilo, ko sem se bala kaj spit v družbi. Če sem komu kaj omenila sem bila čudna. Zato sem to tipčala v sebi in trpela. Do sedaj sem že trikrat rodila, imam fajn družinico. Vendar moje težave so se z leti tako stopnjevale, da me je bolečina v prsih presenetila brez opozorila, zadnja leta celo skoraj ni bilo tedna, ko ne bi imela napadov tiščanja. In bolj se bližal večer, huje je bilo. Bala sem se večerov, poskušala to skrivat, res trpljenje. Pa sem spet parkrat obiskala urgenco, imela sem take bolečine v prsih, kot da mi bo počilo srce, kot da slon leži na meni. In spet vse BP. Šla sem tudi na obremenitveni test, vse ok. Na koncu sem končno pristala pri psihiatrinji in dobila AD Gymbalta, prvi mesec 50g, zdaj pa jem vsak večer po 60 mg. Diagnoza: depresija, ki boli. Vem, da bom morala veliko narest na sebi, ampak res upam, da sem tokrat našla tisto, kar mi bo pomagalo.

Tiara

[voila]

Glej, Tiara, jaz pa sem pomanjkanje energije in bolečine v mišicah, sklepih in
kosteh prikrivala s kozarčkom ali dva zvečer. Ker se jih nisem rešila, sem se
odločila, da ne spijem niti kaplje več, saj sem začela dobivat občutek krivde,
da sem alkoholik in da se bodo ljudje norčevali iz mene, češ, ga je snoč malo ruknla, dans pa jamra. Moram pa priznat, da sem prvi napad panike dobila ravno,
ko smo prejšnji dan pri sosedih nekaj praznovali in sem malo vina spila, drug dan
je bilo pa treba nekam it. In nato je sledil STOP alkoholu. Vendar se težave niso
rešile, ampak le stopnjevale. Šele zdaj vidim, da je bila depresija. Je pa znano,
da je alkohol anksiolitik in dvigovalec razpoloženja, ampak jaz sem imela občutek
krivde, če sem kaj spila, pa vem, da so bile te količine daleč od opitosti in alkoho-
lizma. Občutek krivde pa zato, ker je bila tašča pred 2,5 leti hud alkoholik, v bistvu pa je tudi bila v globoki depresiji zaradi travm iz preteklosti. In takrat se
je začela moja pregorelost, saj sem jaz držala 3 vogale hiše in bila "njena bergla".
Ona se je hitro popolnoma pozdravila, imam pa občutek, da je od takrat težko
gledala, če je kdo od nas kaj spil. Npr. smo jeseni pekli kostanj, pa sem si po
pojedini natočila 2 deci mošta, pa še petek zvečer je bil. Sem dobila tak pogled,
da me je minilo, sem naredila 2 požirka in ostalo pustila, češ da mi je prekisel.
Evo, Tiara, namesto da je to odgovor tebi, je zdaj ena od možnih razlag, zakaj
so se mi pričeli napadi panike. Zato, ker sem spoznala, kako je ona močnejša,
pametnejša, vzdržljivešja od nas vseh, mi pa smo jo tako zaničevali, ko je bila
v krizi? Jaz sem se počutila manjvredno, nekoristno, nepotrebno. Res me zanima,
kaj ostali pravite na to? Imam sicer še nekaj teorij, kot 7 mesečni otrok sem bila
2 meseca v bolnici (starši so me videli 1x na teden ali 14 dni)? Pri 17. letih sem
imela blazno ljubezen na duhovni ravni s fantom, s katerim se nisva nikoli telesno
zbližala, ker sva se menda bala, da bi to lahko pokvarilo najin nadvse plemenit
in prijateljski odnos, jaz pa sem si to zelo želela, še nekaj časa potem, ko sem
spoznala sedanjega moža (ki je sicer dober mož in oče, da ne bo pomote). Ali so
bile to le neizživete najstniške sanje?
Ne zamerite, ker tako obremenjujem ta forum, ampak zdi se mi, da mi moja
razmišljanja in vaši odgovori - tudi taki, ki brcnejo, pomagajo na bolje.
Nekoč sem bila najsrečnejši človek in ni je bilo na svetu stvari, ki bi me zlomila.
Želim si tega nazaj!  Lp, Oliva

[masi]

Draga Tiara,

Pozdravljena in upam, da boš na forumu našla koristna orodja in informacije kako se spopasti z depresivno motnjo. Tvoja diagnoza je lahko kvečjemu depresivna motnja , kajti diagnoza depresija, ki boli pač ne obstaja. Depresija boli in to hudo boli in je ena izmed najhujših bolečin, vendar tudi bolečina s pomočjo zdravil, dobrega psihoterapevta in spreminjanjem sebe izveni.

Vse dobro in drži se

[tiara]

Mogoče sem še do tega trenutka vseeno podvomila, da gre za depresijo, ker si pač tega nekako ne moreš in ne znaš priznati. Vedno sem mislila, da so psihične težave drugačne. Da se človeku vidi navzven. Zdaj ko berem te vaše komentarje, mi postaja jasno, da če se ozrem nazaj, sem doživela, kar nekaj neprijetnih situacij. Sicer nobena ni bila ne vem kaj, ampak že od nekdaj vem, kako sem se borila  s svojo nesamozavestnostjo, kako me je bilo vedno neznosno sram pred ljudmi, kako sem bila kritična do sebe, kako me je neka nesojenena ljubezen uničila za neko obdobje, koliko ponižanj sem doživela zaradi svoje netrdnosti, ko sem se pustila zaničevati, kako sem pol življenja mislila, da me nihče ne mara, da ne bom nikoli mati, da sem grda, da nič nisem vredna in še bi lahko naštevala. Imela sem dobre starše, vendar rodila sem se taka, občutljiva, držala sem vse v sebi, nikoli nisem nikomur potožila o svojih traumah. In na koncu mi je to nekje butnilo ven, v obliki bolečine, ki me je vsa letaa mučila, da sem mislila, da imam hudo bolezen in da bom umrla.
Žurala sem ga tako kot vsi mladi, ne preveč ne premalo, fajn je bilo, hodili smo še na srednješolske plese, pa seveda kaj popili. Enkrat pa sem začela (sprva sem temu rekla hud maček) doživljati to moro in kadar sem bila na kakšni zabavi, sem se ogibala pitja (pa ne govorim o nalivanju, govorim o kazarcu ali dveh), da le ne bi trpela naslednji dan ali kasneje če se mi je zalomilo, tudi po teden dni. Potem se ogibala zabav, nikamor več nisem hotla. Sva bila z možem vabljena na martinovanje, varstvo ne bi bil problem pa sem naložila nekaj, da le ne bi šla. Martinovanje, vsi poskusijo kozarček ali dva, jaz pa na uro gledam ali bom šla kmalu domov, da bom dovolj spala in ker mi je neznosno dolgčas.
ja to je to. Zdaj pri svojih 40 in treh otrokih, možu in lepi hiši, se borim s tem. pa mi je enkrat nekdo rekel "pa kaj cviliš, saj imaš vse, kako ti lahko psiha nagaja?!" Da bi ga nekam!!!!!

Tiara

[pupika]

ja to je to. Zdaj pri svojih 40 in treh otrokih, možu in lepi hiši, se borim s tem. pa mi je enkrat nekdo rekel "pa kaj cviliš, saj imaš vse, kako ti lahko psiha nagaja?!" Da bi ga nekam!!!!!
Tiara

to je mi zelo poznano in blizu. Tiara, sva celo istih let
in nekako bi na zunaj tudi pri meni izgledalo, da mi nič ne manjka. družina, stanovanje, dobra služba, izobrazba.. in vedno se sprašujem, a sem res tak čudak, da me kljub vsemu kar imam vsak toliko časa zvije
potem mi je psihiatrinja lepo razložila, zakaj prihaja do takšnih stanj. ljudje smo kot skodelice. nekaj časa vanjo vlivaš vse: dobro in slabo, in ena sama kapljica potem povzroči, da se prelije čez rob
tako nekako sedaj vem, da več malih stvari, ki mi "kao" ne pmenijo nič, pripelje do čudnih stanj, ki jih ne maram. se trudim, se učim.. in upam, da bom enkrat se naučila kako sama odlijem tekočino iz skodelice, še predno se prelije

[ribič]

Ljudje vse gledajo skozi material, torej če imaš vse kar je naštela pupika bi moral prekipevat od življenja.
Pozabljajo pa na svoje duševne potrebe, ki so velikokrat potlačene in neizpolnjene. Potem nekega dne ena sama kapljica povzroči prelitje in vsi se čudimo.

[tiara]

čao pupika in ostali,

danes je prvi dan, ko sem brez cipralexa in ostale mi bodo samo 60 mg cymbalta za zvečer. Tako sem že utrujena od vsega. Pri psihiatru poslušam, kako sem preterala samo sebe, kako moram spremeniti način življenja in v bistvu stopiti čez kup npr. perila, ne pa samo noret in noret. Ja lahko reč, ampak težje narest, če to počneš leta in leta. Rada imam vse poštimano, ampak s tem se uničujem (trije otročki, hiša, dva psa in seveda moj možiček). Saj delam na tem. Trudim se ikn srčno upam, da se bodo moje bolečine nehale, s kombinacijo zdravil in terapije. Res pa je da je tiščanje v prsih proti obdobju pred jemanjem zdravil znatno manjše.
Ja ribič prav imaš. Vse samo meterialno. M;eni ne pomeni nič, če nisem srečna, če se ne počutim dobro. Biti zdrav v duši in sedobro počutiti, ga ni ddenarja ki bi to odtehtal če enkrat veš kaj to pomeni!

Pa, pa, Tiara

[scorpion]

kar se telesnih zadev tiče se skraj pozabil na težavo, ki me je mučla celih osem let....imel sem namreč prermantno kri v spermi...to je normalno , če se zgodi enkart ali dvakrat moškemu..Casanova je baje imel take težave kadr je preveč osrečeval ženske...pri meni pa kar skoz...

Panika! Grem k enmu zdravniku, pa k drugmu, pa k Papugi, ki zdravi z kitajsko medicino, pa k bioenergetiku, pa Kušcu, p ne vem kam še vse...noben ni točno vedel ali je rak ali ne...eni so rekli, da ni eni da je....sem že kr mal umiral od strahu..

potem je zadeva nehala, ob malo večji količini seksa, kar naenkrat. Je pamostala tesnoba.Kakšno sporočilo telesa je to bilo? telo ima inteligenco, ki ti sporoča nekaj...rak očitno ni bil ker sem po 16 letih še vedno tukaj, vendar sem stavri povezal z vprašanjem moškosti......

funcije telesa, kot so dihanje, krvni obtok, prehrana itd. se odzivajo na čustva, ki smo jih resnično izkusili, ne pa na predpisane morale. telo upošteva dejstva....

[moonica]

Mislim, da je problem današnje terapije v tem, da preveč ločuje telo in psiho ...Mednicina se usmerja na telo, kt da bi bilo brez duše...in ga je treba popravit, kot popravi avtomehanik avto....kot stroj..

Psihiatrija se pa usmerja le na psiho, kot bi bila ločena od telesa.....Zame je dobra (psiho)terapija tista, ki človeka nobravnava, kot CELOTO ..telesno, čustveno, intelektualno, če hočete tudi duhovno ali psiho-fizio-socialno bitje....dobra terapija izboljša počutje in delovanje na fizičnem, telesnem, čustvenem in socialnem nivoju...

po dobri terapiji bi se morale dogajati tudi telesne spremembe....(janov je naredil raziskavo na pacientih, ki so šli skozi primalno terapijo in je ugotovil velike telesne spremembe...znižanje krvnega pritiska, izboljšanje krvne slike, boljše spanje, apetit,  velike hormonske spremembe..manj hormona stresa, več hormonov sreče, uravnoteženje estrogena, testosterona..itd...

Po moje, bi čloovek moral imeti po dobri terapiji, poleg psihološnih sprmemeb, tudi večjo odpornost in učinkovistost imunskega sistema in s tem manjše tveganje za infarkt, raka itd..

zmanjšanje čustvene napetosti v telesu izbojlšuje splošno stanje organizma....

super napisano scorpion!!!!! sama mislim enako! na žalost pa je res po večini tako kot praviš na začetku - ločevanje psihe in telesa

[scorpion]

veseli me, da ti je všeč Moonica..in da se strinjaš...

[pupika]

tud sama se strinjam z napisanim Scorpio. in ta problem je prisoten pri vseh zdravnikih se mi zdi. vsak gleda samo tisti del telesa za katerega je specializran, in le redki so tisti ki znajo zdravit in opazovat človeka kot celoto.

[scorpion]

Pravzaprav je TELO pravi pokazatelj resnice o nas samih. ...ne naš intelekt..Leva hemisfera je središče samopravar. Naše mišljenje nas lahko velikokrat zavede...naše telo nikoli. Telo je veliko bolj povezano z nezavednim, torej z desno hemisfero, čustvi, občutki, intuicijo, instikti....

Baje je le 7%medosebne komunikacije besedne.(!!!)..vse ostalo je nebesedna komunikacija (višina glasu 23%, izraz na obrazu 35%, kretnje 35%..)..Torej telo je resnični pokazatelj tistega kar čutimo..Če nekoga ne maramo bomo to težko prikrili z izrazom v očeh..in če koga ljubimo tudi...telo bo odreagiralo s pospešenim bitjem srca....

Zanimive raziskave je delal Janov in ugotovil, da mnogi nljudje zase rečejo, da se dobro počutijo in je vse o.k., ko pa so jim izmerili količino hormona stresa v slini (kortizola) so ugotovili zelo visoko stopnjo...ger torej za samoprevaro...ljudje se ne zavedajo vedno, da trpijo, ker imajo dober obrambni sistem potiskanja..in ne znajo poslušati sporočil svojega telesa...morda je to vzrok tega, da nekdo, ki se kao vedno dobro počuti kar naenkrat hudo zboli......

[Arwen]

...ljudje se ne zavedajo vedno, da trpijo, ker imajo dober obrambni sistem potiskanja..in ne znajo poslušati sporočil svojega telesa...morda je to vzrok tega, da nekdo, ki se kao vedno dobro počuti kar naenkrat hudo zboli......

ja, se strinjam, se mi pa zdi, da nekateri tudi igrajo "mučenika" - v smislu, bojo že videli; mnogi pa enostavno niso vajeni "jamrat" - pač vzgoja v stilu: potrpet je treba.... (in trpijo za ceno svojega zdravja)

[scorpion]

Ja tole igranje "mučenika" ali "žrtve" mi ni čisto jasno..ali gre zgolj za manipulacijo z bližnjimi (ki pa ima tudi globlji vzrok) ali pa gre za to, da so boleče stvari postisnjene in se jih ne zavedaš potem pa iščeš racionalne razloge okrog sebe za izražanje svojega nezadovoljstva, ki ga nosiš v sebi....in potem nasrkajo ljudje, ki nimajo nebene zveze s tvojimi problemi..

Zdi se mi, da ljudje, ki nočejo ničesar vedeti o tem, da imajo hude težave v SEBI potem iščejo vzroke v konkretnih ljudeh za to, da izživijo svoje nezadovolsjtvo...nekako tako....drugi jim pomenijo tarče za sprostitev napetosti...velikokrat otroci...

[Arwen]

Ja tole igranje "mučenika" ali "žrtve" mi ni čisto jasno..ali gre zgolj za manipulacijo z bližnjimi (ki pa ima tudi globlji vzrok) ali pa gre za to, da so boleče stvari postisnjene in se jih ne zavedaš potem pa iščeš racionalne razloge okrog sebe za izražanje svojega nezadovoljstva, ki ga nosiš v sebi....

hja, bi rekla, da pri nekaterih oboje, pri mnogih pa drugo - pa saj sploh ne razmišljajo tako, kot ti ali jaz ali pač nekdo drug... sploh ne vejo, da bi lahko bilo kaj drugače...., se ne zavedajo, da jih kaka podzavest tare, živijo kot pač živijo ....

[scorpion]

ja večina ljudi spi ali pa so le napol budni...

[tiara]

Imam eno vprašanje. Namreč zasledila sem, da nekateri pišete, da ste se zelo poredili zaradi jemanja AD. Je to redenje posledica samih tablet ali je tek močnešji in se rediš zaradi prekomernega nažiranja? Zdaj že kar nekaj časa jem Cymbalto 60 mg in me zanima če mee lahko doleti kaj viška kil.
Drugače se mi zdijo zelo ok. Pred njimi sem jemala cypralex - bilo je porazno!

LP, Tiara

[Tayana]

Nekateri pravijo, da AD-ji povzročajo povečanje apetita. Za mene to ne velja. Jaz se po njih redim, čeprav  se prehranjujem skromno.

[Arwen]

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,90.0.html