zakaj se mi podira svet

[Azrael]

Azrael, kaj točno delaš, tudi jaz bi se rada spremenila, prazaprav ne, če dobro premislim, se ne bi, nič tako motečega ni na meni, želim le da me kdo sprejme tako kot sem , zakaj bi se človek moral spremeniti, tudi če je malo bolj občutljiv ali malo manj samozavesten, je to taka huda napaka? Mislim, da mene ubija to, da ni nikogar, ki bi me sprejel tako kot sem, potem pa začnem o sebi misliti da nisem vredu, da nisem vredna, čeprav se mi zdi da bi morala biti. Če pogledam okrog sebe ženske, vse živo se najde, pa imajo kar dobre zveze. MENI SE ZDI , DA JE TO KAR USODA

Spreminjam svoja prepričanja, zavestno razmišljam o sebi in o svojem življenju tako kot želim, da je.
Temelj mojega napredovanja je knjiga Louise L. Hay - Življenje je tvoje. Glede na to v kakšnem stanju sem bil nekoč, je moj napredek zelo lep in opazen 

Če se nisi pripravljena spremeniti, boš najverjetneje še naprej privlačila tip moškega kot si opisala.
Ta vzorec je v tebi tudi če se tega ne zavedaš. Saj ne prvim, da se moraš spremeniti 100%... ti takšna kot si si OK, vendar pa očitno nosiš v sebi vzorec, da nisi vredna zveze kot si je želiš. Najprej je važno, da veš kaj želiš, torej kakšno zvezo, kakšnega moškega in potem zaupaj, verjemi, da si vredna tega in tako moraš tudi čutiti. Sicr pa odločitev je tvoja... poti so različne.
Veliko sreče in enega res čudovitega partnerja ti želim 

[daniela]

Tekačica, hvala za odgovor, tvoje mnenje in predvsem objem, nič preveč direktna nisi. Se kar strinjam s stvojo oceno mene in mojih potreb, tudi vem kakšen partner bi bil zame, samo povej mi ti, kje naj ga najdem, eni secer pravijo, da je moških kot solate, samo meni se ne zdi. Ali so vezani, ali problematični. težko je najti vsaj približno sorodno dušo, ta sedanji, se mi zdi oz. sem skoraj prepričana da je, pa se mi spet odmika, Kje hudiča naredim napako ?

[daniela]

Arwen, kako ti je to uspelo, da si zdaj nova, spremenjena, da si zredirala stare vzorce, povej mi PROSIM!!!!

[tekačica]

samo povej mi ti, kje naj ga najdem

Tega ti pa ne znam odgovoriti.

[scorpion]

V Lidlu majo enga..sam je iz čokolade ..je presladek..

[Arwen]

daniela, univerzalnega recepta, se mi zdi, ni... jaz osebno imam za sabo na tone prebranih knjig, terapije pri splošnem zdravniku in psihologinji, pisanje dnevnika, redno srečanje na skupinah za samopomoč, samoanaliza... - spremljanje/opazovanje sebe v raznih situacijah + si razložiti, čemu sem reagirala tako, kot sem.... v mnogih situacijah sem v sebi prepoznala svojo mater... in potem skušam reagirat drugače, kot je v meni zapisano...

In vse to ni šlo čez noč - recimo cca 14 let... pa se še kar kdaj brcnem tja, kjer boli 

[daniela]

Tudi sama sem dala že veliko tega skoz, pa se mi zdi, da sem se samo bolj in bolj zapletala. V končni fazi ugotavljam, da se pravzaprav nočem spremeniti, se zdim sama sebi kar vredu oseba, rada bi samo našla nekoga, ki bi me sprejel tako kot sem , ki bi me imel rad tako kot sem, brez popravkov, končno za to tudi gre, noben od nas ni idealen, tudi če bi bil, bi bil to en sam dolgčas, gre za to, da sprejmemo tuje napake in da drugi sprejme naše in da se imamo radi taki kot smo, iz mesa in krvi, s tistimi pomanjklivostmi in prtljago iz preteklosti vred, saj, kdo je pa nima.

[Arwen]

res je, daniela, saj delno se strinjam s tabo - samo - ta prtljaga iz preteklosti je tisto, ki nas ovira ..

[daniela]

Zakaj bi se matrali in potili krvav pot, večinoma zastonj in neuspešno, zakaj si enostavno ne priznamo taki smo in to je to. Ne rečem da bi moral bit človek kar počez zadovoljen s sabo, se strinjam, da je treba delat na sebi, ampak, da se spreminjamo v svojem bistvu? Jaz bi se takoj spremenila, če bi vedela KAKO, ker se počutim total nikakva, ker me nobeden ne mara, ampak ko se na dnu depresije res pogledam, se mi zdi, pa hudiča saj nisi tako grozna. Živcirajo me ta stališča stroke, da je treba sebe spremeniti, noben pa ne ve kako, mi pa lutamo v temi, beremo knjige, se poglabljamo v razne teorije, hodimo na delavnice, vsaka čast če komu uspe, jaz sem to dala skoz, pa nič, mene bi ozdravila samo ljubezen, tistim, ki je dana, verjamem da veliko lažje živijo, delajo, ustvarjajo, ne cerjamem da je to odvisnost od odnosov, ampak gola potreba.

[Anuška]

"Jah no...od vsega najraje delam potičke iz mivke na sebi. Je pa to dvorezen meč....taka sem in pika. Ja, seveda smo lahko taki, ampak svoje kakanje moramo potem tudi sami pojesti. Tebi je taka kot si kull, pa vendar ti to še ne daje pravice za zahtevo, da si kul moškemu, ki si ga želiš ob sebi."

Vse sem dala v navednice, ker niti malo ni napisano samo tebi. Čisto mirno lahko rečem, da je napisano meni. Ja. Tudi jaz sem bila pred kakimi 7 leti naveličana svojih bolečin, kadar se je kaka zadeva podrla. Pa sem en dan na pragu ob cigareti ugotovila, da, če porežem bolečine, bodo tudi visoka veselja odšla. In sem se zavestno odločila, da tega pa ne dam. In sem tako še vsake toliko časa trpela ko norc, ampak tudi uživala največja veselja. ............dokler.............ni en dan prišlo totalno razsutje. Nisem ga sprejela. Ne. Jaz sem še kar z glavo rinila naprej......ne, jaz zmorem vse....tudi to bom poštimala.....bla bla bla.

S totalko, totalno totalko, ko sem bila sesuta, raztreščena dobro leto in pol (en kup vsega za mano), sem se odločila za drugačen način življenja. Jaz sem se morala odločit. Jaz sem morala drugače začeti živeti in si postaviti drugačne vrednote. Na meni je, ali bom sprejeta in ali bom sprejela. Na nikomer drugem ne. To velja v bistvu za cel spekter lajfa...........službo, moje otroke, mamo, širšo družino, ........ .

No tkole, mal en drug vidik mrbit. Ne vem. Se mi je zdelo, da ti je vredno tole napisati. Nisi edina, ki nekako ne veš, kako bi.

A.

[Anuška]

ups.........zdajle sem se spomnila. Odbita bi ti znala kaj zelo razslojeno napisat o telih tvojih razmišljanjih. Ona je stručko za seciranje. Res pravi stručko. Včasih sem ji kar zavidna

A.

[odbita]

Sva se že zataknle z Danielo, anuška:).
Pa kar na privat mal seciramo . Ma, ko se mi bo dalo, bom pa še kaj tukaj.

Sicer pa mi mojega seciranja ne zavidaj preveč, gledam, kako je lepo enim, bananco papajo pa rokomet gledajo, boli njih. Zgledujte se, banda! 

[Flaver]

Pozdravljena
Meni se dogaja isto.Noben moški mi ne vrača ljubezni.Samo jas sem si z tem prišla na čisto.Vem kaj je vzrok.Kot otrok sem bila deležna poniževanja,zaničevanja in batin.Nikoli nisem bila preveč samozavestna.Zato še danes iščem pravo ljubezen,ki mi je nikoli niso starši dali.Vem,da tega ne bom našla,zato sem se sprijaznila,da bom iskala naprej,sem pa nekaj spremenila.Sedaj vem,da sem na pvem mestu jas.Trenutno tudi jas prebolevam vezo,ki je trajala dve leti.Samo sedaj vem,da me bo dobil le tisti,ki me je vreden.Tudi jas imam že abrahama,pa kaj.Življenje gre naprej,samo bolj bom previdna in manj zaupljiva.Pa poskusiva s skupnimi močmi.Objemček in vse dobro.lp