9 let star fantek

[scorpion]

učitelji so berz občutka za mlade in otroke...v splošnem to velja..vsa čast izjemam

[She_]

Pozdravljeni!
Rada bi vas vprasala za nasvet kaj storiti ko se devet let star otrok nic ne zanima za solo.Veliko se ukvarjamo z njemu vendar ko on zeli v soli odgovoriti na vprasanje odgovori ko pa ne zeli jasno pove tovarisici da ne bo odgovarjav ceprav zna snov in jo zastopi.Zanima me ce poznate kaksno taktiko kako ga prepricati da je sola pomembna in da tako ne mora naprej .Hodi tudi k psihiatru in pedopsihiatru v Kranj vendar mi oni niso v veliko pomoc.

tako temo bi moja mama odprla kake 22 let nazaj... haha
men če je učiteljca smrdela ji nism odgovarju.
in pol mi je dala šus, in mislla kao kok bom užaljen,
jz sm pa smeje odplesal nazaj v klop, sošolke pa
ahahah, niso mi mogl do živga. tut fotr s kako focko kdaj ne.
to je u nas. jz sm reku pol enkrat na kosilu od dedka pa babice
kot zagovor na taka dogajnja ko je mt neki jamrala kak sm,
da me briga, pol so pa rekl a boš smetar al kaj pa dreke pobiru ?
pa sm reku, sej majo rokavice !!! ahahh.

problem je, da v šolah pa nasploh vzgojno izobraževalnih institucijah dela
3/4 pedagoško neusposobljenih ljudi, asocialnih, skratka ljdudje brez čuta
za otroke in mladostnike. slednji so najbolj občutljivi, in berejo ljudi in njihovo
energijo, in če kdo ni primeren mu to hitro pokažejo. na žalost dostikrat na
svojo škodo.jz sm menjal šolo.........pa ne zarat neupravičenih ampak ker sm
bil razredni klovn, in je bil pouk pr enih tok dolgočasen da je blo treba popestrit
mnal dogajanje...heh več sm bil na hodnikih pa zabaval hišnika pa snažilke
kot v razredu ahahh. nč mi ni žal.še enkrat bi isto !

taki smo, tak je tvoj sinko. bo že.
jz mam dans faks sicer z zamikom ampak mam.
tko da. ne moti velikega duha

tole je pa eden boljših postov,kar sem jih prebrala, sem se prav nasmejala zraven 
ni kaj za dodajat, se strinjam 

[Arwen]

...problem je, da v šolah pa nasploh vzgojno izobraževalnih institucijah dela
3/4 pedagoško neusposobljenih ljudi, asocialnih, skratka ljdudje brez čuta
za otroke in mladostnike. slednji so najbolj občutljivi, in berejo ljudi in njihovo
energijo, in če kdo ni primeren mu to hitro pokažejo. ..

žal je temu res tako... vsaj za naš kraj to 300% drži

[Roza]

Lahko še jaz povem kako je v šolah..malo sem tudi jaz iz teh vod. Ko sem imela jaz na šoli prakso je bila večina tem v zbornici politika...ups..bla sem sicer tiho, sem si pa mislila svoje.
Moja prijateljica dela zdaj v šoli in je rekla, da je v ženskem kolektivu obupno, samo šimfanje in nevoščljivost.In da takoj ko se pojavi otrok s posebnimi potrebami ali pa samo otrok, ki potrebuje malo več časa ali pozornosti oz kakorkoli izstopa je takoj drugačen in se jim z njim ne da ukvarjat, ker to profesorjem pomeni dodatno delo. Zakaj pa bi, a ne, če jih nihče ne kontrolira.
Itak pa jamrajo nonstop za te plače, pa vam sama povem, da so plače zelo visoke in če bi mel moj fant, ki dela s sedmo stopnjo pri državi kot inženir takšno plačo bi midva zelo lepo živela. Pa saj jamrajo že od nekdaj, že od kar sem bila jaz v osnovni šoli.
Večinoma so itak zafrustrirane in neodrasle osebe, ki niso sposobne ne čustvovanja, ne vživljanja v druge.

[scorpion]

Roza, močna kritika..večinom,a so zafrustrirane in neodrasle osebe...brez sposobnosti vživljanja...mhm

jamrarajo pa kar naprej zarad dnarja....svojega dela ne doživljajo kot poslanstvo, kot veselje...tako pač je...


Sem se enkrat v Baslu  pogovarjal z eno starejšo gospo, ki vpisala pred letisvojo hčer v osnovno šolo....pa je ta imela stalne glavobole...in ko jo je vpisala v Waldorfsko šolo so se glavoboli nehali....tam pa učitelji svojo vlogo drugače doživljajo..

[morska deklica]

v ženskem kolektivu obupno, samo šimfanje in nevoščljivost.

To se strinjam, ker je že na faksu bilo tako, da (poudarjam, NE VSE!) ne posojajo in skrivajo zapiske, plonkiče ..., ko jih vprašaš, rečejo, da jih nimajo, na dan izpita pa jih vse te "potegnejo" ven iz žepov

In da takoj ko se pojavi otrok s posebnimi potrebami ali pa samo otrok, ki potrebuje malo več časa ali pozornosti oz kakorkoli izstopa je takoj drugačen in se jim z njim ne da ukvarjat, ker to profesorjem pomeni dodatno delo. Zakaj pa bi, a ne, če jih nihče ne kontrolira.

Moje mnenje je, da ne da se jim ne da ubadat z njimi, ker pomenijo dodatno delo, preprosto NE ZNAMO! Je res, da imamo na fakulteti predmet OPP (otroci s posebnimi potrebami), samo ne bi o tem, koliko smo odnesli od tega in kako prof. smo imeli ... Vsi znajo samo nakladati teoretično znanje, češ dajte takega otroka čim več vključiti v pouk, sprejmite ga ..., zlo zlo redki so pa tisti, ki povejo tudi načine, kako naj jih vključimo. Pomoje bi bilo koristno, da bi bilo kot del prakse tudi obvezno delo v kakem zavodu al pa s posameznikom, ki ima posebne potrebe.

Drugače je pa itk že tko, da je v vsakem razredu vsaj polovica otrok s posebnimi potrebami. Ker med OPP spadajo:

- gibalno ovirani otroci,
- gluhi in naglušni otroci,
- slepi in slabovidni otroci,
- govorno-jezikovne motnje,
- nadarjeni otroci,
- kronično bolni otroci,
- motnje v duševnem razvoju,
- čustvene in vedenjske težave,
- učne težave.

Tko da, moje mnenje je, da bi bilo tudi delo v razredu lažje, če bi bili v vsakem razredu po 2 učiteljici, ker žal je tko, da se ne moreš vedno dovolj dobro posvetiti vsakemu posamezniku, če jih imaš v razredu 20 in več. Preprosto ni časa.

Itak pa jamrajo nonstop za te plače

Men se zdijo ok plače oz. ko se zaposlim, mi bo ok.

Večinoma so itak zafrustrirane in neodrasle osebe, ki niso sposobne ne čustvovanja, ne vživljanja v druge.

Odvisno od posameznika.

[želva]

Včasih je res da učitelji ne znajo prisluhniti otroku in njegovim potrebam. Dejstvo je da je vsak zase nekaj posebnega in vsak je nekoliko drugačen, pa ne glede na to ali ima posebne potrebe ali ne in umetnost je vsem ustreči. Kar se tiče otrok s posebnimi potrebami je najverjetneje res, da imajo učitelji premalo znanja s tega področja. Pa vendar je tako da ima vsaka šola tudi šolsko svetovalno službo. Če bi ljudje med seboj sodelovali in se pogovarjali kako razrešiti določen problem bi bilo lažje in vsak bi nekaj pridobil. Res pa je da   smo včasih tudi odrasli kot otroci in ne znamo poslušati drugega z več izkušnjami, nekateri pa teh tudi nočejo deliti.  Kar se tiče samega šolstva in ureditve tam tako in tako ne bomo ničesar drastično spremenili. Kot starši pa je pomembno da poveste kaj se vam zdi najbolje za vašega otroka tako učiteljici kot tudi drugim strokovnjakom.

Lep dan!

[scorpion]

Marsikdo malo bolj razvit ali ozaveščen se  zaveda , da je naš šolski sistem bolj ali manj škodljiv za otroke...je pa šola le odraz splošne družebene kulture v Sloveniji , pa tudi Evropi..kakšna pa je ta kultura? V Sloveniji gotovo preveč storilnostna...

Družinski terapevt iz Danske Jesper Juul je rekel v reviji Ona naslednje:Tisto kar je trenutno narobe s šolskim sistemom je, da si še vedno prizadeva vzogjiti otroke v STROJE. Kakor, da politiki še kar ne dojamejo, da svet ne potrebuje še več strojev - potrebuje LJUDI..

[Arwen]

.... Kot starši pa je pomembno da poveste kaj se vam zdi najbolje za vašega otroka tako učiteljici kot tudi drugim strokovnjakom.

ja, to je res, a kaj, ko ponavadi naleti človek na gluha ušesa....

[scorpion]

treba je bit vztrajno na strani otroka..vztrajat...

[Ribica]

O nivoju (čustvenem, strokovnem in intelektualnem) naših vrlih pedagogov v osnovni šoli en primer iz prakse (čisto svež):
sin živi pri mami in njenem drugem partnerju (ki je bil tudi razlog ločitve staršev). Novega partnerja zelo težko sprejema, kar se je pričelo kazati v učnih in vedenjskih težavah v šoli. na sestanku, kjer so bili mama, sin, šolska svetovalna delavka, razredničarka in učiteljica kemije, je mama razlagala, kako slab je otrokov oče. Sin je kar nekajkrat posegel v pogovor in povedal, da ni res, a ga je mama nadrla da naj bo tiho. Vpričo otroka so te babe kofetkale in kritizirale otrokovega očeta.... ki je resnici na ljubo skrben in ljubeč oče, ima redne tedenske stike, z otroci smuča, plava, teče...se z njimi uči, če je potrebno. A te naše pedagogonje, strokovnjakinje so nasedle mamini manipulaciji....vpričo otroka.....otrok je očetu to sam povedal in opisal pogovor....
Bila sem zgrožena, ko sem, to slišala.
Kaj mislite, kako se je ta 15 letnik počutil?

Ribica

[tia]

toliko imate za rečt proti učiteljem, profesorjem, šolskemu sistemu... a je po vašem mnenju bilo boljše pred 50 leti, ko so otroke učiteljice še teple s palico, če je bil otrok nagajiv? bi uvedli spet ta sistem? meni se zdi, da itak večina prof je itak tudi staršev, in glavni problem je že vzgoja doma. nekoč si tudi kot otrok moral kaj prispevat družini, ni bilo toliko prostega časa. zdaj večina mladine se ne ukvarja s športom, ne zdravo živijo in jejo, vse se jim dovoli, vse se jim kupi, večina jih je preveč razvajenih. res, je da je mnogo učiteljev neprimernih, ker niso dovolj pedagoško izurjeni,ampak vseeno so vsaj minimalno, starši pa absolutno niso. na živce mi grejo starši, ki vidijo samo lastnega otroka. enkrat so bili otroco otroci, zdaj otroci si mislijo, da so enakopravni s starši, kot njihovi kolegi. seveda, so otroci s posebnimi potrebami, ampak pri takih pomaga bolj psiholog, ne pa neka boga učiteljica.

[vesnav]

Eh, Tia, to je ena ozka plat zgodbe.

To, da so pred 25 leti še tepli otroke (za 25 let nazaj vem zagotovo), še ne pomeni, da se moramo s temi obdobji primerjati.
Ta šolski sistem je brez dvoma škodljiv, vendar zaenkrat je. Torej obstaja in se je treba znotraj njega (žal po mojem) sporazumevati. Ne le s kazanjem prsta na eno osebo ali poklic, temveč s posluhom in pravo mero sodelovanja. Slednje lahko prinese rezultate in nič drugega. Seveda, če bi vsi mislili, kot ti, da so samo učitelji pedagoško "izurjeni", potem je že v štartu pot kilava. To ni res. Starši smo z leti mnogo bolj informirani, ozaveščeni in poučeni, kot se ti zdi. In predvsem zaradi tega, ker nam je treba. Tudi tukaj moram napisat.. žal. Učiteljice so ene bolj ene pa manj, mojega otroka uči učiteljica, ki uči otroke že 30 let.. Nič nimam osebno proti njej, vendar bom navedla le en primer:
Pred dvema dnevoma se je igral šolo. Jaz sem bila učenka, on učitelj. Spremenil je pogled, izraz na obrazu, bil je strog in izjemno trdo je govoril.
Kljub temu da vem, da druge izkušnje z učitelji nima, kot s svojo v prvem razredu, sem ga vprašala, zakaj se tako z mano pogovarja. Odgovoril mi je, da je pač učitelj. Da je strog in nesramen. In ko sem ga vprašala, koga oponaša, je imenoval svojo učiteljico.

Mimogrede, šolo absolutno zavrača.

Čeprav ima tudi on posebne potrebe, potrebuje dodatno pomoč zaradi določenih težav, je nadvse radoveden, vodljiv in učljiv otrok. Kaj mi to pove? Da šolski sistem in nekateri učitelji v kali zatirajo otroško prirojeno radovednost, učljivost, nadarjenost, vedoželjnost in vse, kar otroku daje veselje. Način podajanja znanja mu ga torej jemlje.

O tem, da absolutno vem, kaj pišem, me ne bo prepričal v tem primeru nihče.

Na krivca pa sama ne morem pokazati s prstom, bi potrebovala več kot dve roki, prav tako pa se tudi zavedam, da ta čas in čez noč ne bomo nič spremenili, upam pa, da bodoči rodovi bodo.

Lp,

Vesna

[Arwen]

Res je, Vesna... k tvojemu primeru bi človek lahko dodal še kup razno raznih dogodkov... res da nima otrok, tako da s prve roke pač ne morem govorit, vidim in slišim pa, kaj se dogaja... in vem, kako je bilo, sem sama žulila šolske klopi, 10 let kasneje jih je sestra, pa ni bilo nič bolje, sedaj jih nečaki... pa včasih le od presenečenja zazijam, kako je kaj takega mogoče... daleč od tega je, da bi bili nekateri učitelji to, kar naj bi bili. Žal.

primer z druge roke - prijateljica je odpovedala delovno razmerje v neki šoli ravno zaradi zelo "zanimivega" kolektiva...

arwen

[krasendan]

mičken bom dodala svoje mnenje...imam dve učiteljici v družini in prijateljico, ki poučuje...dve sta se soočli z otrokom s posebnimi potrebami...in dejansko je delo z njimi lahko zelo naporno...obe sta pokurili veliko dodatne energije...nikogar ne bom zagovarjala, moje mnenje je samo, da v šolah absolutno primanjkuje primerno usposobljenega kadra...se pravi defektologi in psihologi...mislim da bi bilo to nujno potrebno na vseh šolah...pa tudi tam kjer takšno službo imajo, so povečini premalo usposobljeni... učiteljica,kot taka čudežev pač ne more naredit...

šolski sistem v rs je popolnoma v k...in kontrola je zelo slaba...

[tia]

mah... samo tako: v slo se veliko vlaga v šolstvo nasproti mnogim drugim državam. zdaj, če se vlaga pametno ali nespametno je drugo vprašanje. v italiji namenijo, vsaj prejšnja vlada berlusconija, vem da je največ v proačunu namenila vojski, najmanj šolstvu, kvečjemu je šolstvo v it totalno v k... mislim, da se pri nas učijo otroci veliko bolj na široko, in imajo stavri tudi na izbiro, zdaj pa se itak neki začenja uvajati nove programe na vseh stopnjah. tako, da spremembe definitivno so. v italiji so npr šole na pol porušene, desetletja stare klopi, prava groza. mislim, da je v slo večina šol vsaj v nekem prijaznem in urejenem in novem ambientu. in dejstvo je, da se s časi spreminjajo tudi vrline in običaji, in dejstvo je, da se spremnijajo tudi generacije otrok. v splošnem postajajo vse bolj ukazovalni, zahtevni in še bi se našlo. večina jih ne preživlja dan kvalitetno, in zato sproščajo silo na druge, tudi na učiteljice, ki jim ne smejo narediti nič, če kaj rečejo se jim otroci še smejijo. jaz sm tudi dala skozi take in drugačne učiteljice. takšne, ki zaradi minimalne nepospravljenosti razreda je ukazovala pisat po 100x kakšne stavke v zvezek, takšne, ki so bile nemočne in žrtve otrok, kakšne, ki so bile vredne spoštovanja. jaz sm bila kot otrok v eni šoli non stop žrtev parih kretenov v razredu, od prvega dne ko sm stopila v razred so me začeli zmerjati, me pljuvati, mi lepiti čingume v lase, enkrat so melo celo obmetavali z medicinkami, na koncu sm jih totalno ignorirala. noben jim ni mogu nič, sm preživela. in ja starši so bili prepričani, da so njihovi pridni otroci najboljši. in a so bili res tako dobri? lahko, bi me komot močno poškodovali, ampak za njihove starše so bili dobri. enkrat sm celo v nezavest padla. in to jim je bil šele užitek. ko se je pa en poškodoval zaradi njegove in sošolčeve neumnosti, tako da si je fental eno nogo na motorju in sm js rekla, da me ne briga, da je v bolnici.... uuuu.... vsi prst name kako sm grda in grozna... učiteljice itak niso smele nič. razen ene, je bila že starejša in res spoštovanja vredna oseba, enkrat je enga klofnila, samo itak ni pomagalo. če so ljudje pač taki, da morejo škoditi, so pač taki. to ne more preprečiti nek učitelj, prej policaj. in še najslabše je ko imajo starši lažno sliko o otrocih. moja mama tudi dela na šoli, poklicni. kar pomeni še več problemov. osebno je tudi mnenja, da je šol. sistem obupen, da če pač otroka ne zanima nekaj, naj se ga tudi ne trpinči s tem. zelo je razumna, popustljiva, prijazna, in kaj ima od tega? nič. bolečine v glavi vsak dan. tudi otroci, kot odrasli so lahko brez minimalnega spoštovanja do sočloveka, ne glede na to da je prof ali sošolec. spoštovanja pa bi se morali učiti doma. otroka skregati, če je naredil res kaj močno narobe. samo za primer. na šolah kroži veliko drog, moja mama je pri skrajnih primerih itak dolžna rečt staršem, že iz nekega moralnega vidika. in seveda je itak dolžna sodelovati s policijo. in kaj? starši ji še grozijo, da če je bolana, da krivi njihovega otroka, da preprodaja drogo in se drogira in prihaja zadet v šolo... in kaj moreš takim ljudem??? jih pustiš pri miru in ti zdrogirajo pol učencev, al kaj? al jim še enkrat rečeš in ti že grozijo, da ti bodo avto polomli? naj uvedejo policijo na šole? vzgoja se začne doma, ne pa v šoli. in starši samo ker imajo otroka, to ne pomeni, da bodo najboljši in najbolj izurjeni starši. kot ne pomeni, da če se je prof učil pedagoških predmetov, da bo to sposoben resnično v praksi izvesti brez napak. kot se med župniki najdejo posiljevalci, tako se najdejo odpadniki med učitelji in samimi otroci.

[vesnav]

Ja, Tia, tudi sama imam neprijetne spomine na šolo. Tako na sošolke, večinoma pa na učitelje. Z izjemo, ki jo neizmerno spoštujem, skorajda častim kot pedagoškega Boga.
Žal mi je, da pa zaradi lastne izkušnje tako enoplastno gledaš na otroke. Čeprav imaš prav glede vzgoje, ki se, to je dejstvo, začne doma, a zelo kmalu tudi v šoli. In ravno ta bi jim morala ponuditi drugo možnost, pogled z drugega zornega kota. Odločitev je potem v naših glavah. Zato, ker so mene tepli učitelji, ne bom, jaz, kot učiteljica (vzemimo primer, da sem) tepla itn...

Bi me pa zanimalo, o kateri šoli v Sloveniji govoriš, kjer so tako nemogoče razmere, zrele za ovadbo?

Sicer pa, koliko sem seznanjena, so v slovenskih mestih že dežurni varnostniki...

Lp,

V.

[želva]

strinjam se s tem, da se vzgoja začne doma, kasneje deloma nadaljuje tudi v šoli. Šola kot taka pa vse usmirja v poučevanje nekih znanj, vrednote pa se včasih porazgubijo in tako šola izgubi tisto drugo prvino, ki naj bi jo imela - to je vzgajanje. Res je da je sistem šolstva v sloveniji v prenovi. Spremenili so se programi; vse ostalo pa še manjka. Ne smemo pa pozabiti, da vse spremembe, ki so se dogajale so potrebovale ogromno časa, da so se izkazale za dobre ali slabe. Kar se tiče učiteljev bom rekla takole: vsi smo samo ljudje in vsi se kdaj motimo. V vseh poklicih je tako in v učiteljskem tudi. Vem pa, da se včasih v šoli dogajajo stvari, ki se nebi smele. Tega pa se ne da spremeniti od danes do jutri, potrebna so leta... in še marsikaj...

Lp
Želva

[tia]

no, ja saj verjetno sem malo preveč enostransko napisala... in ne gledam enoplastno na otroke, dala sem le primer otrok, ki niso imeli niti najmanjšega spoštovanja do ljudi ali živih bitij, na srečo je večina otrok bila in verjetno je še vedno čisto normalno otroška, če se smem tako izrazit. večina jih pač normalno kdaj zafrkava koga, pa so tudi oni zafrkavani, in to počnejo, brez, da bi se tega posebno zavedali. mislim, da jim šola ponudi marsikaj, vprašanje pa je kako posameznik kaj sprejema in kako na to reagira. mislim, pa še vedno, da otroci imajo vedno slabšo predstavo o neki avtoriteti. to maš pač prav, da ni nujno tepsti, če si bil tepen. to je pač logično. ampak se mi zdi, da moraš tudi v času šolanja otroka gledati, paziti in ga vzgajati in mu ne le slepo verjeti, pa čeprav je vse lepo in prav. hočem rečt, samo da kot katerikoli kolektiv ali institucija ni šolstvo nič slabše od sodstva ali česa drugega. in si upam trditi, da se imajo otroci v sloveniji dobro, glede na druge države, ki naj bi bile bolj razvite. no, šola je bila kar znana po temu, zdaj se je to nekako sčistlo na srečo. in ni več tao na udaru pa nebi rada delala slabe reklame.lahko pa ti povem, da je v izoli, ki so jo že tako ali tako poimenovali supermarket droge... na obali smo pač znani tudi po temu... in ne samo po morju in prekomernemu turizmu...

[Mačica]

Hmmm... Zanimiva tema!
Sama morem reči, da sem vedno na strani otrok in da je res dosti učiteljev in profesorjev, ki bi morali zamenjati poklic. Tudi šolski sistem mi ni všeč.
Vendar pa se mi zdi, da iz lastnih izkušenj in izkušenj prijateljic, da dan danes starši enostavno nimajo več toliko časa in energije, da bi vzgajali otroke in se jim posvečali, saj ne da jih krivim, pač službe so zdaj take, da jim ne preostane veliko časa in energije. Sama sem delala v vrtcih in vem, da so nekateri otroci zelo drugačni in jih je zelo težko vklopiti v skupino, medtem ko pa to poskušaš pa ponavadi zanemarjaš ostale otroke, ki si pravtako zaslužijo pozornost, čeprav nimajo posebnih potreb.
Imam tudi prijateljico, ki vem da je ljubeča in zelo vestna učiteljica pa jo starši kar naprej napadajo, tako zelo, da je že parkrat v joku odšla z govorilnih ur. Saj starši danes enostavno nimajo časa, da bi se z otroci učili in jih vzpodbujali in je lažje za vse neuspehe svojih otrok kriviti učitelje, kot pa sebe ali celo priznati, da mogoče pa njihov otrok le ni najpametnejši. Poznam kar nekaj staršev (sama žal še nisem starš), ki so sicer dobri, ljubeči in razumevajoči starši, samo so napram učiteljem v šolah zelo nepošteni, ker od njih zahtevajo vse živo. Npr.: da bodo otroci vse znali in vse opravili, da se bodo z vsemi razumeli, da ne bo nikoli nobene krivice s strani učiteljev in sošolcev. Ena sama oseba med 20 ali več otroci žal ne more poskrbeti za vsakega posameznika in za vse odnose med njimi pa če se še tako trudi. Žal.
Vem pa tudi, da so nekateri učitelji/ce res nesposobi opravljati svoje delo, samo na živce mi pa gre posploševanje in tudi to, da dan danes vsi starši idealizirajo svoje otroke in ne dopuščajo dejstva, da so njihovi otroci tudi kdaj kaj "krivi" oz bolje rečeno, da niso vedno angelčki. "Moj sinček pa že ni tak, on tega ne bi naredil, to so drugi krivi, da so ga sprovocirali..." Mislm, da s tem, ko starši idealizirajo svoje otroke, otrokom škodujejo, saj otroci kot odrasli ne bodo znali sprejemati odgovornosti za svoja dejanja, saj so naučeni, da imajo vedno oni prav in da so drugi vsega krivi.
Drugače pa imam zelo rada otroke, še več, obožujem otroke in se veliko ukvarjam z otroško psihologijo in veliko berem o tem, da ne boste dobili napačne predstave o meni. Samo malo več medsebojnega razumevanja med starši in učitelji si želim, ker to otrokom zelo dobro dene.

Lp Mačica