Paroxat in moj mož

[Judita]

Živjo.

Bom na kratko napisala bistvo.

Pred 4 leti je možu počil disk v ledvenem delu. Takrat prejme dipidorol 15mg intravenozno. Po 3 dneh se mu začnejo napadi panike, da bo umrl, da ga bo kap, da ima raka, da mu ne dela nadledvična žleza..... Vsak dan smo šibali na urgenco, nakar dobi Leksaurin po potrebi in po dveh mesecih ASENTRO. Asentro je jemal kar nekaj časa, stanje se umiri, po psihoterapiji (online) se odločita da bosta po 4 mesecih začela ukinjat asentro.
Drugo leto se mu psihofizično stanje ponovi in traja 2,5 meseca, nakar se spet umiri. Tretje leto se ponovi in traja 5 mesecev. Nato pa se mu je ponovilo po nekaj mesecih. Začne z Asentro in ne zmore, ko ga končno prepričam, da nekaj mora narediti, najdem zdravnico, ki se mu je pripravljena posvetiti. Predlaga mu PEROXAT 20mg. Danes je 11 dan, ampak on je še slabši, pravi, da mu ni pomoči, da ne bo nikoli prišel iz tega, da ta zdravila niso zanj, na momente ima težave z vidom, povišan tlak, nima apetita.... To zdravnico sem vprašala, če bi lahko bili stranki učinki in je rekla, da ja, da mora vztrajati vsaj 5 tednov. Ko sem mu to povedala, pa je bilo spet vse narobe, češ da ne bo zmogel, da ne bo nikoli več prišel iz tega, da to ni življenje....

Lepo prosim, za kakšno pozitivno besedo, kako ga bodriti. Jaz se zelo trudim, ga poslušam, stojim mu ob strani, vendar se mi zdi, da to ni dovolj, da potrebuje več. Mi lahko prosim, tisti ki ste šli skozi to malce napišete, kaj in kako.... Kako ga bodriti, da bo zdržal teh 5 tednov.

Njega je strah, če je sam doma, da bo dvojno videl, da ne bo mogel poklicati pomoči..... Žal, ne razumem vseh teh strahov, ne vem, kako mu je. Predstavljam si, da mora biti grozno.....

Naj povem še to, da si v službi urejam delo od doma, sedaj sem si vzela 10 dni dopusta, da bom z njim. Pa vendar se mi zdi, da to ni dovolj.

Hvala za vaše predloge kako mu pomagat.

Vesela bom pa tudi, če bo še kdo kaj o Paroxatu napisal, da mu lahko preberem čez kaj vse ste šli.

Iskrena hvala vsem in vse dobro.

[Aslan]

Judita pozdravljena.

Glede na napisano mislim, da tvoj mož ne zmore občutka nemoči in ranljivosti. Svet se mu podre takoj ko nima življenja pod nadzorom, vsi strahovi butnejo na plano.
S tem področjem se ukvarja psihoterapija. Redni tedenski pogovori ... gre za raziskovanje sebe, svojih strahov, soočanja s čustvi, soočanja z nemočjo in tudi za razumevanje kaj je anksioznost, zakaj pride ipd.
(gre za samoplačniško dejavnost, ker na trgu to ni del javnega zdravstva)

Nisem razbrala ali je tvoj mož že hodil na psihoterapijo ali je imel le obiske pri psihiatru. To namreč ni isto. Sta 2 različni strokovni področji. Psihiater postavi diagnozo in predpisuje zdravila. Psihoterapevt pa skozi pogovor človeka opolnomoči za življenje.

Zdravila (antidepresivi) imajo v začetku velikokrat neprijetne stranske učinke. Toliko večji so kolkor hitro oz pre-hitro se uvaja zdravilo. Če se uvaja počasi (po 1/4 tbl ipd) potem niso zelo močni. Če pa uvajaš hitro (pogosto rečejo 3-5 dni polovička in nato cela tableta) potem pa je lahko res hudo težko.
Predvsem je težko ker človek misli d ase njemu še slabša psihično stanje, ubistvu pa to zmede delajo zdravila. Paroxat ima kar veliko stranskih učinkov in dolgo traja da res začne delovati (do 8 tednov ko si na predpisani dozi).

Moj nasvet je, da poiščeta psihoterapijo za tvojega moža. Da bo pod strokovnim vodenjem lažje se soočal s tegobami, ki mu jih prinašajo bolezenska stanja in da bo razrešil tisto kar ga v tesnobo vodi.

Ti kot žena si lahko v oporo tako, da ga slišiš in mu izkažeš sočutje. Zato je pomembno, da veš, da ti ne moreš njemu rešit njegov čustven in fiziološki problem. Lahko pa ga s pretiranim razvajanjem celo še bolj delaš nemočnega. Veliko naredit ZA njega in nič namesto njega je zlato pravilo. Kar zmore sam naj naredi. Ne sme postati tvoj "nemočen otrok" on.
Sedaj v času uvajanja Paroxata mu je res lahko zelo neprijetno bit sam doma in je fajn če mu daš podporo s tem da delaš od doma če gre. Mislim da tudi lahko dobiš bolniško "nega svojca".

Ko bo njemu Paroxat prijel (pregurat mora fazo neprijetnih stranskih učinkov) se bodo njegovi strahovi umirili. Ne vem kako hitro je uvajal zdravilo a mislim da ga verjetno ni zelo počasi.
V kolikor se res ne more pomiriti zdravnik predpiše za krajši čas antipsihotik (ki zelo umiri misli) in je boljši od pomirjeval (anksiolitikov) saj ne povzroča odvisnostne tolerance.

Če povzamem: poiščita psihoterapijo zanj. Če ne bo sodeloval jo poišči ti zase, da se ne sesuješ tudi ti.
Zdržat fazo stranskih učinkov ... vem obupni so :-( telo dela "po svoje takrat" ...

Ravno pred časom je o Paroxatu pisal uporabnik Tigris...preberi si kako težko je lahko, ko višaš dozo zdravila in se ti zdi da ni izhoda. Tudi zdravniki pogosto predpisujejo preveč in prehitro ... Vem kaj govorim tako iz prakse kot nekoč iz osebne izkušnje.

Pogumno... sedaj je težko a to stanje ni večno.
 

[tigris]

Judita lahko me PM za vec informacij in boji bitki.

[Cvetlica]

Judita,

najprej pohvale za tvojo podporo možu. Morda tisti, ki smo na drugi strani včasih pozabimo, da je zelo težko tudi za bližnje.

Sicer se strinjam z Aslan- zdržita ta obdobje, en in drug. Dan za dnem. In kar naenkrat bo lažje