Ne morem navezat stikov in obdržat ljudi v življenju(večinokrat)

[Osamljena24]

Le zakaj je tako? Na primer sošolke so me izločevale v razredu. Tudi ko sem probala
navezat stik nikakor ni šlo (izven šole). Že v vrtcu je bilo tako. Non stop sem se jokala enkrat sem skoraj zbežala iz vrtca. Občutek imam da me noben ne razume. Se izoliram  itak sem non stop utrujena. Poleg tega pa je razlog tudi v dolgoletnih zdravstvenih težavah in skrbeh.
Kmalu mi je bilo jasno da ljudem nisem dovolj. Za določene ljudi sem hvaležna tudi če je bilo začasno.
Problem nastane ker si želim partnerja ampak jaz ponavadi niti iz  hiše nočem. Ko grem mi je vse težko,
imela sem tudi panični napad, se začela trest.. In preprosto ne gre. Glede službe sem tudi zgubljena nič me
preveč ne veseli želim si dela od doma ampak nimam pojma kako do tega sploh prit. Večini ljudem ne zaupam
včasih celo čutim jezo do določenih ki so mi naredili slabo npr.v osnovni šoli. Vem da ni prav.. Večino časa se itak ne sekiram in sem rajši sama. Pa tudi če bi šla ven mislim da partnerja dobit ni lahko.. Pusti to da te gledajo ali pa so neresni, neiskreni. Vse skupaj se mi zdi brez veze. Pa presing je da neki postanem ker  je sistem totalno zgrešen. Delaš in neveš za kaj.. Zato da je šef vesel in ima korist od tebe. Ti pa v stiski sam. Vem ker sem bila sama.. Moje družina je bila. In to V STISKI IN KREDITIH. Ampak v tej stiski se marsikdo še spravi nate.. Nevem kot da hočem obupat. Dovolj mi je vsega.V jezi sem razbila prejšnji telefon lansko leto. Potem sem se dejansko začela zavedat kako to ni vredu in mi je bilo žal. Ampak včasih se tudi kar razjezim in postanem jezna. Je še kdo tak? Tak ki se išče in se počuti zapuščenega, se potem izolira?

[Bee]

Nimam nasveta ampak ja tud sam se izoliram pa probavam vn iz tega in tako se vrtim v krogih 

[wastedlife]

Hej, sem mlajši od tebe in imam enak problem, malo prijateljev brez partnerke. Js poskušam cope-at s hojo v naravo in druženje z družino. Vem, da se družinsko drevo konča z mano.