Pozdravljeni,
Sem punca stara 24let sama se spopadam ze z okmjem odkar se spomnim, imela sem nasilne vsiljivke, vsiljivke vezane na vero, magicno misljenje, vezane na spolnost. Nisem se zdravila saj mi je moja terapevtka vedno zagovarjala da je to samo OKM... Letos sem izgorela in decembra ko sem bila na bolniski zaradi prehlada in sem gledala film ko je ena punca dobila psihozo, takrat me je presinilo kaj ce je z mano kaj narobe? vec sem si brala hujse je bilo, zdelo se mi je da imam prisluhe ob vsakmu sumu, strah me je bilo da bi imela paranojicne misli sem jih dobila, vsak simptom ki sem ga prebrala sem sprva pomislila nanj in ga nato tudi dobila ceprav sem vedela da ni dejanski simptom da moji mozgani iscejo simptome zaradi prevec branja. Sama hodim psihiatrinji ki je zelo vredu,ona mi govori da ogromno ljudi dozivlja okm in da imam okm in da je zaradi izgorelosti se bolj intenziven vendar moji mozgani nocejo tega dojeti.se zdravim z asentro in zolrixom ki je za uspavanje. Nasla sem si terapevtko. Na ziuce si grem ker si iscem probleme tam kjer jih ni.. Zanima me ali se je komu dogajalo podobno in kako ste sli cez to?
Hvala za odgovore❤️
Če se ti misel začne z "kaj pa če..." je ponavadi vsiljivka in to spada pod anksioznost. Jaz sam kakšnih večjih težav z vsiljivimi mislimi nisem imel do nedavnega, ko sem resno doživel napad vsiljivih misli o samomoru. "Napad" samomorilnih misli je trajal skoraj 2 dneva in priznam, da sem jim na začetku miselno sledil in se ustrašil. Ko sem s temi samomorilnimi mislimi razpucal doživljam en kup drugih vsiljivih misli in so včasih res nadležne in delujejo prepričljivo. Samega toka misli namreč ne moremo prekiniti lahko pa se naučimo kako reagirat na te misli. Ob navalu samomorilnih misli sem se spomnil, da je potrebno misel okarakterizirat kot nevrtralno in nekako se ne poiztovetiti z njimi. Saj si že slišala tisto o "jaz nisem svoje misli". Najhuje je kar narediš, da bežiš pred njimi ali pa se zamotiš s kakšno drugo stvarjo. Probaj si ozavestit, da je misel pač misel in da včasih pride kakšna čudna in tvoj zavedni del ne rabi nujno sledit in razpucavat kaj vsaka taka misel pomeni.
Po pravici povedano so za vsako fobijo, kumpulzijo, paničnimi napadi v ozadju neke vsiljive misli. Na začetku to doživljaš kot tesnobo in kasneje ko ta fizični občutek tesnobe demaskiraš se v bistvu boriš z vsiljivimi mislimi. Fobije, panični napadi, kumpulzije so samo vrh ledene gore...spodaj so marsikakšne vsiljive misli, jeza, nesigurnost
