|
alez
gost
|
 |
« dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:13 » |
|
Zdravo... že kakšno leto dni nimam nobene volje več do dela, sem zamorjen, vedno utrujen, zadnje čase samo jem, ... in se zaradi vsega tega, predvsem pa zato ker ne razumem več svojih občutkov, z mojo ženo vedno bolj prepirava. Pred dvema dnevom sem v reviji ABC zdravje prebral, o moški depresiji. Bilo je tako kot ba bi to sam napisal. Ko sem to pokazal doma, se mi je moja draga žena samo smejala in ni razumela, da imam probleme in, da jo prosim za pomoč. Trdi, da je to zato, ker vidim samo samega sebe in ker sem sebičen in da imam preveč časa za razmišljanje. Ali je to res zato? Vseeno sem se trdno odločil, da bom poiskal pomoč. Vendar kako naj naredim, da me bo moja žena razumela, saj je pot, kolikor sem lahko prebral, dolga... Poleg vsega tega, zaradi tega trpita tudi moja dva angelčka, ki mi še dajeta voljo do življenja in spremembe.
Lp Alez
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
vesnav
gost
|
 |
« Odgovori #1 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:16 » |
|
Kdaj se je začelo? Je bil kakšen dogodek, nosiš to v sebi, se je kdaj zgodilo kaj podobnega?
Čudno je to z ženo? Kako pa si ona razlaga tvoje počutje? Je, recimo, samo vprašam, izobražena? Ali pa.. je morda bolj kot ti?
Kako sta živela do zdaj?
Tisoč asociacij se mi poraja.
Ampak.. si na pravi poti, ti veš, zakaj gre in našel boš pravo pot.
V.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
alez
gost
|
 |
« Odgovori #2 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:21 » |
|
Naenkra se je pojavlo. Vem samo to, da sem predlani (2007) doma vselo polagal tlakovce, prijatelju pomagal gradit, hodil v službo in v šolo.... lani pa nisem naredil čisto nič...
LP Alez
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
polona
gost
|
 |
« Odgovori #3 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:27 » |
|
čAV.
Veš ti moram povedat, da imam pa jaz obraten problem. Mene pa mož ne razume. Sem mu poizkušala na vse možne načine povedat in dopovedat, kaj se z mano dogaja pa ni padlo do sedaj na plodna tla. Tudi res je da se sedaj od kar imam jaz težave veliko bolj prepirava. Postala sem bolj ljubosumna ker imam v glavi, da jaz itak za njega nisem več zanimiva in oh in sploh. Vem da je zelo težko samo jaz se ne bom vdala. Ali bom z njim to prebrodila ali pa brez njega-saj včasih ne vem več kaj bi bilo bolje.
DRŽI SE
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #4 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:30 » |
|
Pozdravljen Alez! Moj mož tudi ne razume preveč takšnih zadev. Bila sem čisto na dnu in takrat me je pustil pri miru in nekako sprejel mojo bolezen. Tudi če bi mu poskušala razložiti, bi bila njegova reakcija podobna kot pri tvoji ženi. Zato pa mu nič ne razlagam in mi je tako lažje. Seveda bi bila njegovo razumevanje in pomoč dobrodošla, ampak tako imam mir in se sploh ne pogovarjam z njim o svojih zdravstvenih težavah. Tako je volk sit in koza cela. Razmišljaš v pravi smeri in dobro bi bilo , če bi obiskal kakšnega psihoterapevta, ker se takšni simptomi lahko poslabšajo. Tudi pri meni se je pričelo z utrujenostjo, zamorjenostjo. Pričela sem se zatekati k hrani in se v dveh letih zredila za 30kg. Potem pa so se pričele druge težave in je bilo vedno huje, tako s psiho kot tudi s fizično bolečino. Tukaj smo mi , da te razumemo in poslušamo, Trzinka 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
alez
gost
|
 |
« Odgovori #5 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:33 » |
|
Saj... včasih ne vem ali sem že čisto nor ali kaj... včasih me preperi sploh več ne ganejo, ne dosežejo več srca, kot da je že čisto hladno..., kot da sem stara gramofonska plošča, ki samo preskakuje in preskakuje...
LP
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
polona
gost
|
 |
« Odgovori #6 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:43 » |
|
Ja vem da je težko. Nikakor pa nisi nor. Take občutke sem in jih imam tudi jaz. To je stanje naših težav. Tudi jaz mislim da sem pokvarjen kasetofon in da govorim nekam v tri dni.Vem oz mislim si da bi mi bilo lažje prebroditi to stisko z razumevanjem moža ampak ne vem zakaj tega ni. Mene to zelo boli, saj mi je že ničkolikokrat dal vedeti, kot da si vse to izmišljujem in da sem samo tako lena in....
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
alez
gost
|
 |
« Odgovori #7 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:49 » |
|
Hvala vsem za spodbudne besede... res že teh nekaj par besed pomaga.
Prosim, povejte mi ali naj grem k svojem zdravniku ali naj poiščem psihologa ali me moj zdravnik pošlje k psihiatru...? Saj tako dalje več ne gre. Navsezadnje imam svojo ženo in družino preveč rad, da bi jih izgubil.
LP Alez
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
alexx
|
 |
« Odgovori #8 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:52 » |
|
Jaz bi prosila osebnega zdravnika, da te pošlje k psihiatru. Če si pa lahko privoščiš še bolje samoplačniško. Dosti prej boš na vrsti. Pa še tu so čakalne vrste kake 3 tedne. Tole tvoje pisanje je prav žalostno brati. V času ko se toliko piše in govori o depresiji. Res je, da tisti ki ni šel skozi ne pozna pekla, a nekaj le veš. Tudi tvoja žena bi morala...vsaj mislim. Na žalost se boš moral vsaj za začetek sam boriti. Začni čim prej. Meni se zdi, da si na začetku najhujše faza, ko začneš *čutiti nič*. Tu gor boš pa našel veliko podpore. Sigurna sem. 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
alexx
|
|
|
|
pupika
gost
|
 |
« Odgovori #9 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:56 » |
|
Pozdravljen Kot izgleda si zelo hitro prepoznal simptome depresije, kar je zelo dobro saj je potem pot do ozdravitve lažja Verjamem, da te trenutno žena ne razume. če imata dobre odnose bo verjetno čez čas bolje razumela. Vem, da je bolj slaba tolažba..ampak..v začetku jaz še sama sebe nisem razumela, kaj šele da bi me drugi. Pogumno stopi do osebnega zdravnika..in naj ti naredi še kakšne druge preiskave, da izločiš morebitno drugo bolezen. Drži se
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
alez
gost
|
 |
« Odgovori #10 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:58 » |
|
Poly ali se tudi tebi dogaja, da ko hočeš narediti kaj dobrega... v očeh drugega izpade slabo, neprimerno in nakoncu namesto, da bi bil vesel dobiš jezikovo župo.
P.S. moja žena misli, da imajo samo ženske depresijo....
LP Alez
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #11 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 22:59 » |
|
Tudi jaz ti svetujem, da pojdi po napotnico k svojemu zdravniku za psihiatra. Meni je dala os. zdravnica pod nujno (huda depresija in anksioznost) in sem bila takoj naslednji dan sprejeta na polikliniki v Lj. Pogovoriš se in psihiater ti nato svetuje kako naprej, ali potrebuješ zdravila, kakšne terapije itd. Čimprej greš, bolje bo zate. Pogumno!
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #12 dne:: ponedeljek, 12. januar 2009 ura: 23:02 » |
|
Alez, tudi moški imajo depresijo, samo da jo ne prepoznajo takoj ali pa jo zanikajo (v večini primerov). Naj tvoja žena kaj prebere o depresiji. V lekarni se dobijo zloženke o ženski in moški depresiji.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
polona
gost
|
 |
« Odgovori #13 dne:: torek, 13. januar 2009 ura: 13:30 » |
|
Čav Alez.
Tudi meni se to večkrat zgodi ja. Določene stvari delam z veliko težavo in bi bila velikokrat zelo hvaležna in dejansko sem željna kakšne pohvale, ampak kot si rekel dobim -nič ali pa celo zelo nesramne, čudne komentarje, ki me zelo prizadanejo.
Veš ,res je zelo težko razumeti človeka, ko je psihično razdrt. Če se postavim jaz nekaj let nazaj in če bi meni nekdo pripovedoval takšne stvari kot se meni sedaj dogajajo, bi verjetno pokazala neko sočutje, kako pa se dejanska ta oseba počuti pa res ne bi imela pojma. Dokler sam ne občutiš tega ne moreš razumet oz pomoje zelo težko.
Kar se pa tiče tega kdo ima lahko depresijo, smo pa mislim da vsi enako izpostavljeni, le da je res, se strinjam popolnoma s Trzinko-moški ponavadi zanikajo oz je sploh ne prepoznajo.
Zato si ti na zelo dobri poti, ker si spoznal da imaš problem. Čimprej si poišči pomoč. Prej boš pričel z zdravljenjem prej boš ozdravljen. To ti govorim iz lastnih izkušenj.
Lp poly
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
alez
gost
|
 |
« Odgovori #14 dne:: torek, 13. januar 2009 ura: 22:45 » |
|
Zdravo... danes sem bil pri zdravniku... Nisem si mislil, da bo to tako težko. Celi dan sem premišljeval, kako naj to povem dohtarju (ki je povrhu še mlajši od mene)... no in na koncu sem nekako povedal in objasnil. Moram vam povedat, da mi je že sedaj veliko bolje in verjamem, da bodo tudi AD-ji pripomogli in bo samo še bolje. Še enkrat najlepša hvala za vsako lepo črko, ki ste jo napisali, ker sem jo v tem trenutku krvavo potreboval...
Hvala in veliko sreče in uspehov vsem...
LP Alez
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #15 dne:: sreda, 14. januar 2009 ura: 10:38 » |
|
Alez 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
scorpion
gost
|
 |
« Odgovori #16 dne:: sreda, 14. januar 2009 ura: 12:20 » |
|
To, da nas partnerji ne razumejo oz., da ne pokažejo razumevanja kaže na to, da smo si izbrali nekoga, ki ni preveč sočuten..Zakaj smo si ga izbrali je drugo vprašanje..
Res pa je, da ne moremo pričakovati od partnerja pretirano razumevanje še posebej, če sami nismo pripravljeni nič narediti...Včasih čutiš, da is v vsem tem zelo sam...
Je pa možno Alez, da boš skozi terapijo in izboljšanje prišel do večjega zavedanja svojih odnosov in spoznanja, da s tako nerazumevajočo ženo, ki morda projecira svojo, lastno sebičnost vate, ne želiš več živeti..
Ne vem..You will find out!!
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
bikica66
|
 |
« Odgovori #17 dne:: četrtek, 15. januar 2009 ura: 14:43 » |
|
Alez lepo pozdravljen med nami. Tudi jaz imam moža,ki moje bolezni ne razume.Na začetku sem ga krivila,obtoževala,.........Potem pa sem prišla do točke,ko sem sama sebe sprejela tako kot sem - dobro in slabo :sem žena,mama,hči,sestra,teta,prijateljica,kolegica,sodelavka,znanka.Nihče na tem svetu ni popoln in mislim,da se vsak po svojih močeh trudi imeti čimveč dobrih lastnosti.Ženo ne sili,da naj te razume ona nikakor ne more vedeti kaj se tebi dogaja.Ko sem ponoči dobivala panične napade se je mož ustrašil in me seveda odpeljal na urgenco,ko pa so rekli,da z menoj ni nič narobe - na psihične težave sploh ni nihče pomisli - je mož dvignil roke stran od mene.Sama takrat o depresiji in vsem kar sem si zraven še pridobila nisem imela pojma.Mi je hudo,ker sem kar nekaj let vrgla stran in da nisem vztrajala na komunikaciji z možem - takrat mi je bilo lažje zapreti se vase in postaviti visok obrambni zid.Poizkusi se lepo mirno pogovarjat z ženo,lepo ji razloži svoje občutke,sčasoma bo bolj osveščena in takrat te bo lahko lažje razumela.Pohvalila bi te tudi za hitro ukrepanje in za obisk zdravnika.Naše bolezni se počasi zdravijo in zato se pozna vsak dan,ki ni zdravljen. Želim ti vse dobro  lp
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
scorpion
gost
|
 |
« Odgovori #18 dne:: četrtek, 15. januar 2009 ura: 14:47 » |
|
..ne dovoli pa, da se ti bi posmehovala ......postavi meje..Teh pa tako ali tako ne moreš postaviti v tem stanju..verjetno..boš pa počasi...
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
AKOS
gost
|
 |
« Odgovori #19 dne:: petek, 23. januar 2009 ura: 14:00 » |
|
Dragi Alez, super je, da si tako hitro odreagiral in zacel z zdravljenjem in hvala ti, da si odprl to temo. Kajti sama imam zelo velike tezave s partnerjem in razmisljam, ce res toliko zahtevam od njega. Nikoli ni razumel mojega psihicnega stanja. Tudi, ko sem mu skusala pojasnit strahove, me ni nikoli jemal resno oz. se mi na nek nacin posmehoval. Ocital mi je mojo slabo voljo, ces da slabo vplivam na otroka in na njega. Da ne govorimo, ko sem mu omenila,da sumim na depresijo, mi je odvrnil, da naj se izogibam kakrsnim koli tabletam, da potem bo pa res konec, in se bi se dalo nastevat...Pocutila sem se sama v tej mori, kar sem dejansko tudi bila in se vedno sem. Ko bi si le kdaj prebral kaj o depresiji in anksioznosti. Ampak seveda ni pri vseh enako. Jaz ti zelim in verjamem, da bosta z zeno nasla skupen jezik in da ti bo pri vsem tem stala ob strani. Drzi se.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|