Čuden Občutek

[Bostjan1510]

Zdravo,

Sem nov na forumu in imam par vprašanj. Zadnji mesec se mi dogaja da cel čas čutim nervozo in strah v prsnem košu brez razloga. Nimam volje do ničesar. Strah me je biti sam z sabo, cel čas iščem družbo. Ko sem sam se tesnoba in panika še poveča. Vsakodnevni občutki so neverjetno spremenjeni. Občutek doma je izginil, občutek, ko obiščem starše je izginil. Včasih bi lahko z zaprtimi očmi stopil v stanovanje staršev in bi po vonju in občutku točno vedel, da sem tam. Sedaj se počutim kot v tujem prostoru. Vsak dan je enak, vsak prostor je enak in ne občutim ničesar. Včasih sploh nevem, če sem priseben, imam občutek motenj v vidu in zaznavanju... Ima kdo podobne izkušnje? Hvala za pomoč

[Nives]

Pozdravljen med nami Bostjan!

Kar opisujes je dosti tipicno za tesnobo. Tesnoba je pa resljiva.
Ce ni prehudo, se lahko v startu narocis kam na psihoterapijo. V ozadju so pac neka (potlacena, neozavescena) custva, ki niso naslovljena in obdelana. Tako, da v resnici ni tako strasno, kot mi to v startu dozivljamo. Terapevt pomaga ozavestit ta custva in te jih naucit obdelati oz hendlat z njimi.
Ce pa bi bilo tako nevzdrzno, da ne zmores vsakdana furat, je pa opcija ADjev za en cas. Ta ne pozdravijo vzroka, so pa nekaksna bergla, ce ne gre drugace.
Kot zaenkrat opisujes, deluje da funkcioniras in bi jaz najprej s terapevtom resevala.
Vse dobro

[Bostjan1510]

Najlepša hvala za odgovor. Zaenkrat še lahko opravljam vsakodnevna opravila čeprav z težavo. Danes sem dogovorjen z zdravnico, da se dogovoriva kako naprej.

[Nives]

Ponavadi taksni pogovori pomenijo samo AD. Ker je psihoterapija pac samoplacniska. Je pa skoda takoj poseci po kemiji, ker ta samo dvigne razpolozenje, izvornega problema pa ne resi.

[Bostjan1510]

Dobil sem napotnico za psihologa, in nasvet, da naj probam z kakšnim persenom za začetek, ker mi ADjev nebi dala. Čakalne dobe pa seveda zelo dolge za psihologa. Naročil se bom na psihoterapijo samoplačniško. Je pa težava pri izbiri, ker jih je veliko in verjetno niso vsi na istem nivoju.

[Nives]

Zelo modra izbira Bostjan
Ponavadi vsi takoj letijo na AD. Se ne bi nič temu posvetili, kar jih muči ampak želijo biti samo čimprej vredu. Ko so ok, AD opustijo. Ampak, če ni vzrok rešen, se rado ponovi. In potem spet na ADje.. itd. ADji pa tudi niso kar tako. Sploh v uvajanju imajo stranske učinke, tako da je en čas še težje vse skupaj. Tudi opuščati jih je treba zelo postopoma. Če smo zelo dolgo na njih.. recimo več kot 10 let, se pa telo že tako navadi na kemijo, da je spet težko še kdaj brez biti.
Če pa ni prehudo in zmoreš vsakdanje funkcioniranje, pa to nima ravno smisla. Če bi jih kdaj res potreboval, ker drugače ne bi šlo, se lahko še vedno tako odločiš. Včasih brez njih en čas ne gre. Ali pa za life-time ne gre. Ljudje smo zelo različni. In tudi stopnja ankse ali depre se precej razlikujejo. Ni pri vseh ljudeh enako težko torej. Pa različni smo si v tem, koliko smo se pripravljeni s seboj ukvarjati.

V osnovi se je za vprašati ali želiš bolj globinsko terapijo, tako da z njo temelje popraviš in malo čustveno-miselne vzorce spremeniš, kar traja malo dlje. Ponavadi je to vsaj par let tik-tak, ker proces ne gre na hitro.
Ali pa KVT, ki je pa kratkotrajna do par mesecev in se naučiš, kako se miselno nadzirati in tako vplivati na čustvovanje in notranja prepričanja. Vendar pri tem spet ne delaš na vzroku, ampak znaš samo upravljati s tem.

Kot drugo pa izbrati strokovno in empatično osebo, ob kateri se dobro počutiš.

Iz katerega konca pa si? Morda ti lahko koga svetujemo.

[Bostjan1510]

Hvala za tako obširen odgovor    Sem pa iz Maribora.

[Nives]

Žal za MB ne bi vedela. Za Lj jih lahko priporočim več, pa še na primorskem.

Naš administrator Lost ali pa global moderatorka Aslan, bi morda za koga vedela?

Morda kdo od uporabnikov se še oglasi?

[simonarev]

Nives prosim za predlog terapevtov za Lj. Vem, da se vsak odloči sam, je pa koristno dobiti kakšna mnenja. Vsaka izkušnja pride prav pri izbiri terapevta. Hvala!

[kasper]

Zdravo Boštjan,

jaz imam zelo podobno izkušnjo. Mene so predvsem omenjene motnje vida konkretno prestrašile in takrat niti pomislil nisem, da bi bila za to lahko kriva tesnoba. Morda bi doživljanje najlažje opisal s tem, da je bil občutek, kot da sanjam.
Si opazil kakšen vzorec pri sebi, kdaj ti je recimo najtežje? Npr. jaz sem opazil, da če imam v službi še posebej stresno obdobje, to zelo slabo vpliva na mojo tesnobo.
Mi je pa zelo pomagalo ko sem videl, da nas ima kar nekaj podobne težave. Se mi zdi, da tako odstraniš vsaj del strahu pred neznanim.

Srečno, s tabo smo