Grozljive omotice

[frišna]

Pozdravljeni dragi sotrpini,

Zadnja dva meseca sta zame pekel kar se tiče zdravja. Imam prisotne grozne omotice (skoz sem "na ladji"), občutek, da včasih ne morem dobro zadihat, da mi bo obstalo srce, z avtom v mesto več ne zmorem, jakost tinitusa se mi ful pojača.
Decembra in januarja sem imela nenormalne skoke gornjega krvnega tlaka. Sumim, da se mi (glede na leta) že pojavljajo težave s hormoni (perimenopavza). Hormone nekako skušam zadnji mesec uravnavat s vitexom (naravno), a te presnete nadležne omotice mi ostajajo in mi totalno grenijo življenje. Skoz sem nekako utrujena v glavi, zaspana. Drugače telesno nisem utrujena, imam veliko energije, le glava mi nagaja.
Vem, da s perimenopavzo pride anksioznost, ker naj bi z upadom estrogena upadal tudi serotonin. Sicer imam večinoma delo od doma (kar seveda pomeni veliko samote), imam pa otroka, ki me res zelo spravlja v stres. Za mano je poletje in jesen trdega fizičnega dela okrog hiše in vse organizacije (je bilo veliko stresa). In potem imam doma veliko kričanja s strani otroka in fajn izzivov v vzgoji. Na AD ju sem že bila leta 2007 (eno leto), spet 2019 (do lani januarja). Torej zdaj sem eno leto brez. Je možno, da se po enem letu brez ADja ponovi zadeva? Vsi hudi stresi meni vedno povzročijo orng anksioznost. Na psihoterapije sem hodila pred leti, vsake toliko grem "obnovit" a kaj novega težko že vzamem od tam. Meni je vse jasno, sem dozorela. A zgleda imam še vedno vse preveč stresa v življenju kot ga lahko moje telo premore. Kri bp, zdrava. Sicer grem še do ORL, ker imam že pol leta zamašene evstahijeve tube a nekako ne verjamem več, da bi to bilo vzrok tem omoticam. Ker se mi omotica zelo poveča že če kdo zakriči itd...

Že vsaj en mesec prestavljam spet vzet AD. Se kar tolažim, da bo ok. Ampak ni, je vsak dan huje. Ali pa celo kak dan čisto ok. Nazadnje sem AD začela jemat ravno zaradi teh omotic. Sita sem že tega in se mi zdi, da zaradi teh omotic padam v depro.   
Verjetno je to anksioznost a ne? Spet me je ujela. 

Kar bojim se spet na AD, ker se VEDNO zredim vsaj za 10 kil. Pa čeprav sem samo na polovični dozi...  A te omotice mi res grenijo življenje.

[Regina]

Vzrok omoticam je lahko tudi vratna hrbtenica
Svetujem obisk pri fizioterapevtu/kiropraktiku. Če so vretenca minimalno zamaknjena lahko vtesnjuje žile in živce, kar privede do vrtoglavice, čudnega občutla v glavi, glavobolov.

Srečno

[Nives]

Iz opisanega se zdi, da gre najverjetneje spet za malo ankse oz tokrat bolj depre. Ampak s temi nazivi se itak nima smisla dosti ukvarjati. Če sfolgaš brez in se ne slabša, ni potrebe, da greš spet na AD. Ampak bo treba pa konkretno vlagati vase. Kot je šlo zdaj ravnotežje v eno smer, bi bilo dobro, da ti toliko več vložka naložiš na tehtnico, da bo šlo hitreje v obratno..

Pišeš o tem, da delaš od doma... samota.. Kar pomeni tudi, da se ne moreš izpovedati, izmenjati pozitivne energije itd...pomeni monotonost. Pa veliko kričanja otroka, kar te spravlja v stres. Verjetno te to tudi kar okupira. Potem pa ni dovolj drugih odnosov in druge vsebine, da bi se hitreje ven povlekla iz občutkov po stiku s kričečim otrokom.

Glede na to, da govoriš o trdem delu okrog hiše, bi rekla, da si kar zahtevna do sebe.
.................................
Jaz zase vem, da bi v takem primeru potrebovala nek konkreten antistres program in pozitivno polnjenje.
Narediš zase kaj v tej smeri? In kako bi lahko čimveč tega vnesla?

Prijateljice... če soodnosi  pozitivni in v podporo to ogromno naredi. Dejavnosti za tvojo dušo - kar rada počneš in da sprošča, manj običajnega dela in več časa, da res poskrbiš zase?

Morda tudi zmanjšati zahtevnost do sebe? Si zadati toliko, da čimbolj ohranjaš ravnovesje v sebi. Urejena okolica hiše v pol leta in podrtost v duši, ker niso bile zadovoljene tvoje druge potrebe, lahko zahteva precejšen davek?

Naši odnosi so običajno tisti, skozi katere se največ ustvarja.. Fino bi bilo nekako urediti, da bi otrok manj kričal. Koliko pa je star? Otroci so zelo energetska bitja, ki nas pristno zaznavajo in nam direktno nastavljajo naše ogledalo. Skozi kričanje se marsikaj odraža. Otroci pritiskajo na nas, ker nas želijo v posameznih točkah uglasiti z nami samimi. Ker zase potrebujejo celega, prisotnega starša, ki zna prepoznati njihove potrebe.
Sama mislim, da se učimo celo življenje. Tudi z otroci..

Je pa res, da v tem trenutku tega ne boš zmogla. Ker žal moramo biti najprej mi vredu. Da je potem odnos z otrokom vredu in je otrok vredu. S tem se boš lahko ukvarjala kasneje.

Lahko si pa v tem trenutku pripoveduješ pozitivne misli, zgodbo...kako bo to kasneje urejeno. Možgani.. čustva so v takem obdobju zelo lačna pozitivne vsebine.

Pozitivna vsebina so lahko tudi prijetni spomini, komedije, ..išči pozitivno.

Oporne točke s katerimi si upam, lahko kaj pomagaš.

Zdaj je pa na tebi. Kako boš sestavila svoj program, da se boš v naslednjih tedenih in mesecih čimbolj napolnila? Da boš prevesila svojo tehtnico in boš spet v svojem ravnotežju?

 

[Strahka]

Pozdravljeni!
Oh, kako vas razumem. Pri vas omotice pri meni pa strahoten občutek pritiska v glavi zaradi katerega se mi iskreno počasi že meša. To je na trenutke pač nevzdržno. Meni je udarilo popolnoma na fizične znake. Prej deset let pa o tem ni bilo ne duha ne sluha. So vam AD pri omoticah sploh kaj pomagali?