tisa
Novinec / novinka
 Odsotni
Prispevki: 1
|
 |
« dne:: četrtek, 08. december 2022 ura: 11:52 » |
|
Pozdravljeni.
Na forumu sem že večkrat bila in sem samo prebirala...
Sama sicer nimam OKM, ampak jo ima moj partner, ki že zelo veliko let, zadnje čase pa še bolj, zelo trpi zaradi nje. Skupaj sva že 10 let drugače.
O tem sem vedela samo kar sem prebrala, nisem si pa predstavljala takrat kako se bodo stvari poslabšale zanj. V glavnem sploh ne vem kakšno obliko ima, zdi se mi zelo zapletena. Sprva sem mislila, da je težava čistoča, vendar gre še veliko globje. Zdi se mu, da ima problem s popolnostjo in je popolnost v čistoči samo ena oblika tega. Namreč vse mora narediti popolno...že prižgati televizor ali zvočnik, uporabljati stvari, še posebej tiste, ki so mu dragocene. Zgodi se, da jih nikoli ne more uporabiti. Zadnje čase pa so problem že misli same. S tem mislim, da se samo pojavijo in sploh ni važno kaj te misli sploh hočejo povedati. Postane anksiozen in mora prenehati delati kar dela v tistem trenutku. Sčasoma je bolje, ampak se seveda ponovno zgodi, saj ni vztrajal takrat in je izgubil tisto bitko.Strah ga je za prihodnost, za stvari, ki se sploh še niso zgodile. Kaj bo uničil, če bo uporabljal stvari, kaj bo meni narobe rekel,...
Še večji problem pa je, ko postane brezvoljen. Takrat vem, da ga nič ne bo moglo več premakniti. Še odgovarja mi ne več. Kot da ne obstajam. Tudi apetita nima.Pred leti sem se s tem zelo težko soočala, ker sem tudi sama občutljiva oseba in sem to osebno vzela, kot da mu ni mar zame. Velikokokrat sem se opekla na ta način preden sem spoznala, da za moje počutje on ni kriv in takrat sem se soočila s svojimi razlogi, zakaj se jaz tako odzivam. Tudi sama imam en kup problemov zgleda. Sebe sem naredila za center vsega ravno v trenutku, ko je bilo njemu najtežje. Takrat seveda ni bil zmožen dajati nobene tolažbe. V bistu je tudi sprejeti ni mogel z moje strani. Da pridem k bistvu. To temo odpiram, ker vas je gotovo veliko, ki se s tem soočate in razumete kako se počuti. Ne glede na to kako si želim, da bi ga razumela, to ni mogoče. Zdi se mi, da bi mu lahko bolj pomagala, če bi ga razumela...
Kupila sva tudi knjigo OKM za telebane. Problem je, da je ne želi brati, ko je "dober", saj hoče delati druge stvari, ki ga veselijo, ko je pa "slab" pa seveda nima volje, da bi sploh pomislil na branje.
Kot en začaran krog. Razmišljala sva tudi o psihoterapiji, ampak zgleda da še ni dovolj hudo. Ne vem kaj bo potrebno, da bi na to pristal. Zdravila pa že jemlje več kot deset let in sicer escetalopram teva 10 mg.
Vse sem že probala kar mi je prišlo na misel. Vzbodbujala sem ga, da gre teči, gleda kakšno oddajo, posluša glasbo takrat. Vem, da mora preusmeriti svoje misli drugam, ampak nima volje niti za to.
Veliko stvari ga veseli, ampak ravno takrat, ko ima misli se noče s temi stvarmi ukvarjati, ker so mu dragocene.
Kaj lahko še svetujete, ko pride do teh napadov misli, ki ga včasih popolnoma ohromijo. Mogoče kakšne take besede, ki bi ga lahko dosegle v takšnih trenutkih.
|
