Osamljenost

[Kai8]

Pozdravljeni,

ze nekaj casa se vrtim v krogu anksioznosti, panicnih napadov, slabega fizicnega poctuja ..
Se huje pa je, ker sem se izolirala od prijateljev, noben ne razume oz se niti potrudi ne razumet moje zgodbe. Ta osamljenost se je zazrla vame, imam obcutek, da se z nobenim nemorem vec pogovarjat, tudi socialna anksioznost je s tem narasla, ko spoznam nekoga novega, se takoj sekiram kaksen vtis sem naredila, kaksno energijo oddajam in pomoje velirkat delujem prisiljeno.. Nevem vec kaj naredit, da se neham vrtet skos v istem krogu in kje poiskati kaksno druzbo, ki bo razumela ..

[philips]

Pozdravljena

Popolnoma te razumem. Sem na istem. Zaradi anksioznosti sem se popolnoma izoliral od ljudi. In ravno zaradi tega se večkrat počutim osamljenega in to samo še povečuje anksioznost. Z moji psihoterapevtko se že dolgo mučiva s tem. Upam, da se stanje kdaj izboljša. Ljudje smo le družabna bitja. Ampak jaz ob ljudeh samo zmrznem in delujem "čuden". V bistvu pa se samo ne znajdem med ljudmi. Upam, da ti kaj pomaga to, da nas je več takih in v tem nisi sama

[5olap]

Pozdravljeni,

ze nekaj casa se vrtim v krogu anksioznosti, panicnih napadov, slabega fizicnega poctuja ..
Se huje pa je, ker sem se izolirala od prijateljev, noben ne razume oz se niti potrudi ne razumet moje zgodbe. Ta osamljenost se je zazrla vame, imam obcutek, da se z nobenim nemorem vec pogovarjat, tudi socialna anksioznost je s tem narasla, ko spoznam nekoga novega, se takoj sekiram kaksen vtis sem naredila, kaksno energijo oddajam in pomoje velirkat delujem prisiljeno.. Nevem vec kaj naredit, da se neham vrtet skos v istem krogu in kje poiskati kaksno druzbo, ki bo razumela ..

Tu nas je kar nekaj s podobnimi izkušnjami, tako, da smo družba, ki bo lažje razumela kot "naključni ljudje". Niti se ni potrebno sekirati, kakšen vtis narediš, saj te lažje razumemo, tako da kar sprosti se, če se želiš pogovarjati:)

[MJ]

Tudi sama imam večkrat občutek, da me nihče ne razume in v bistvu je res težko razumeti, če tega nisi nikoli občutil. Jaz sem še mojemu možu težko dopovedala kaj pomeni depresija.
Jaz pogrešam skupino za samopomoč, kjer so ljudje, ki te razumejo. Pa na žalost na našem območju ne deluje več. Zato je toliko pomembnejši tale forum, vsaj tu se lahko najdemo in si potožimo.

[kayaa]

Evo še ena taka je mogoče kdo za kakšen pogovor/prijateljstvo? Sama tudi trpim za socialno anksioznostjo.

[MP2011]

Evo še ena taka je mogoče kdo za kakšen pogovor/prijateljstvo? Sama tudi trpim za socialno anksioznostjo.

Sm ti pisu zasebno sporočilo. Vsaj pomoje, da je poslal...

[lilija]

Evo še ena taka je mogoče kdo za kakšen pogovor/prijateljstvo? Sama tudi trpim za socialno anksioznostjo.

Tudi sama trpim že predolgo s strahovi panični napadi kljub zdravilom meditacija, tehnike sproščanja. Pa tudi psihijater me je dal k psihologinji katera gre vse to skozi z mano pa do sedaj še ni pomagalo.  Borim se iz dneva v dan hodim na sprehod telovadim pa se ne morem znebit teh strahov.

[andrej1104]

Lep poletni dan če kdo potrebuje pogovor/prijateljstvo me lahko klikne sem sam šel skozi to,sem iz Celjskega konca.

[lilija]

Jaz sem že Obupala ker predolgo traja in ni nič bolje 

[podgurc36]

Še mojih par centov... Zgodovina anksiozne motnje, klinične depresije, alkoholizma, PTSD in še kaj. 8 let na antidepresivih, zadnja 4 leta brez. Normalno, da zadnjih 20 let nisem bil najbolj prijetna družba, brez posledic zame in vse okoli mene ni šlo.

Jaz mogoče ne bi rekel da sem obupal, da ne bo nikoli bolje, da ne bom osamljen, mogoče bi bil boljši izraz "prilagodil" ali "se navadil", kot posledica truda da bi bilo temu drugače, pa se nikakor ni izšlo. Eventuelno sem to sprejel kot dejstvo. Na trenutke tudi mene popade občutek grozne osamljenosti, sploh ob novem letu naprimer, ker pač ni družbe ki je včasih bila. Vsi ali večina iz moje generacije imajo družine, posle, svoj ritem, nekateri so žal že pokojni, tudi zaradi težav kot sem jih imel sam. Jaz sem se nekako pobral, nekateri žal ne. Časa v trenutnem tempu življenja ponavadi ni in stikov ni več. V končni fazi živim zadnja leta relativno običajno življenje, zgodbo pač peljem naprej sam, brez družine, otrok, družbe ob kavi in tako naprej. Ja, tudi kofetkam in jem sam. Recimo ta vikend sem z avtom naredil skoraj 300km, šel na izlet, kavo, ogled nekaterih krajev čisto iz firbca - sam. Sem bil osamljen? Ne in ja, lepo bi bilo imet kako družbo poleg, ampak če ni ni. Mi je to postalo kot že zgoraj napisano nekako normalno, se pa zavedam da po družbenih normah to vsekakor ni Pa se niti ne sekiram kaj si drugi mislijo o meni ali kaj podobnega...

Zgoraj napisano se lahko seveda bere na dva načina; prvi je ta, da se kljub težavam da trajno (pre)živet, z občasnimi občutki osamljenosti in ni konec sveta. Pač rineš. Drugi pa je ta, ki kaže, kaj se zgodi če se ne trudiš da bi bilo drugače, ko je še bil čas za to. Jaz se nisem, posledice so kot sem že zgoraj napisal.

Vse dobro vsem, upam in držim pesti da se rešite osamljenosti  
 

[5olap]

Hej,

evo, še ena oseba s socialno anksioznostjo ter z občutki osamljenosti . Sicer sem trenutno bolje, ampak takrat, ko imam težavno obdobje mi ful pomaga, da imam nekoga s podobnimi težavami, da se izpovemo, pa je lažje tudi ko so bolj težavna obdobja. Tako, da želim spoznati koga s podobnimi težavami, da si pomagamo glede osamljenosti ter odtujenosti

Lahko pogovor v živo ali na daljavo. Sem tudi za druženje, medsebojno pomoč itd. Lahko mi tudi pišete na zasebno.

[Runo24]

Eee, drage dame, tudi moškim ni lahko, nas je že več takih. Se mučim, premagujem strah, potem se pa spet v velikem loku ognem, da mi ja ni treba koga na novo spoznati. Zdaj mi že znanci gredo na ... Pol leta sem že kar spet v stiski in zdaj razmišljam, da je najbrž to vzrok, da sem v tem času tudi precej shujšal. Ima kdo podobno izkušnjo, da je ob depresiji shujšal, ali se bolj pogosto redi v takem času/obdobju?
LP

[DANAJA123]

Tudi sama sem se borila z osamljenostjo, ker sem zaradi strahu porinila na stran vse prijatelje. Nekaj časa te še kličejo in vabijo potem pa tudi oni obupajo. Morem pa priznati, da mi je edino pomagalo to, da sem začela delati na sebi, da vsak dan razmišljam kaj me osrečuje in kaj me žalosti, da moreš najti način kako imeti rad sam sebe, sploh pa mi je bila največja pomoč vsak teden pogovor z psihoterapevtko. Verjemi, če bi imela pogum prej nebi nikoli čakala 13 let. Vem da bo uspelo tudi tebi 

[synapse]

Tudi jaz se kljub vsemu trudu, da bi si ustvaril družbo, našel pristna prijateljstva, ki bi se obdržala na dolgi rok ali punco soočam z osamljenostjo, saj mi to ne uspeva najbolje. V preteklosti sem imel socialno anksioznost, ki se mi je na srečo s trudom izboljšala imam pa še okm, generalizirano anksioznost, težave s črevesjem. Zaradi skupka vsega so me upokojili pred tremi leti.
Vendar ko samo omenim, da zaradi bolezni ne delam, kadar si na raznih forumih ali aplikacijah za spoznavanje pišem to ljudi tako zmoti da je takoj konec. In tako se v osamljenosti vrtim že leta. Počutim se povsem odrinjeno na rob družbe, poleg tega da te bolezen pahne v težko situacijo, to zraven potegne še da si težko najdeš družbo in se je težko pozdravit.

[Solza]

Pozdravljeni,

sem nova na forumu. Jaz pa takole, zacelo se je s poporodno depresijo. Potem z izgorelostjo. Nadaljevalo z anksiozno-depresivno motnjo. Izkusnja je taka, da ko prekinem z ad, se mi zadeva v parih mesecih ponovi. Trenutno sem spet na ad, na minimalni dozi. Hvalezna, ker mi odvzame nekaj simptomov tesnobe, nisem pa hvalezna za stranske ucinke-slab obcutek za lakoto/zejo, lulanje, nobene zelje po spolnosti.
Pred letom sem se preselila v bolj oddaljen kraj, kljub mozu in dvema otrokoma se pocutim osamljeno. Kljub temu, da mozu lahko pripovedujem kako mi je, se pocutim samo. Pocutim se enostavno nerazumljeno. Konec koncev je tudi naporno konstantno razlagati in analizirati svoje misli. Veckrat so mi ocitali nerealna pricakovanja. Katastrofiziram tudi. Sploh pri otrocih. Za vsako njuno tezavo sebe krivim. Moz je mojega joka navelican in verjame, da “mas tko kokr si nardis”.

[Zvončica]

Zdravo,

tudi sama se soočam z osamljenostjo, kljub temu da imam prijatelje oz krog prijateljev. Vendar me skrbi, koliko časa bodo še skrbeli zame, poslušali moje skrbi in morebiten jok. Meni se je začelo z izgorelostjo in nato sta sledili ankcioznost in depresija. Čeprav sem še na začetku zdravljenja, saj sem na Ad od avgusta, mi je težko, saj se mi zdi da me marsikdo ne razume. Vsi tisto je tko k si narediš ali pa počni kar te veseli, vendar ko se ne počutim ok. Čutim cel dan strah in si želim da je mimo dan in da bo morda jutri bolje.
Ali je kdo iz Ljubljane ali okolice za kak pogovor?

[Bee]

Tudi sam imam tezave z mocno socijalno anksioznostjo. Je mogoce kdo relativno mlajsi za obcasno druzenje v ljubljani oz  po dogovoru.

[nala]

Ojla.
Žal sem z goriške, a če ti je do čveka..
Koliko si pa stara?
Lp

[iri]

Pozdravljeni.

Sele sedaj sem se registrirala na forum, prej sem ga vcasih nasla, ko sem iskala odgovore na kaksna vprasanja. Sama nimam diagnosticiranih tezav z depresijo ali anksioznostjo, sta pa tudi kdaj prisotni. Imam zgodovino drugih psihicnih tezav, tudi zloraba substanc, in vse skupaj je prakticno na vseh podrocjih zivljenja pustilo trajne in hude posledice. Ne mislim pa kaj prevec razlagati, saj sem morala, in obcasno se, v teh letih tolikokrat, sploh po raznih institucijah, da mi gre na bruhanje, ce pomislim, da bi morala spet.

Zaradi teh tezav sem prakticno izolirana, za okolico sem zelo izobcenec, pa tudi ne razumem vec moderne druzbe, kljub konstantnim poskusom vkljucitve vanjo.

Ce je kdo, kot ste pisali zgoraj, ki potrebuje poslusalca, lahko kontaktira. Videla in spoznala sem ze mnogo, tako da predsodkov do tezav vecinoma nimam, pridrzujem pa si pravico da se umaknem, ce se ne bom pocutila dobro. Ne trdim tega za ta forum, ker ga ne poznam toliko, vendar je na marsikaterem, tudi na takih za pomoc ljudem, tudi precej shady uporabnikov v obliki takih, ki so tam izkljucno za iskanje razmerij - ne glede na namen foruma, do t.i. custvenih vampirjev, drugih vprasljivih identitet itd.

Ne vem sicer, koliko je forum se aktivem, vendar ob omejeni interakciji v zunanjem svetu pac pisem tukaj, ce je kdo zainteresiran. Sem ugotovila, da pa bi se morda lazje ujela z ljudmi s podobnimi izkusnjami.

Pozdrav, iri