Teorija in praksa

[LUNICA]

Pozdravljeni

Sem na terapiji z Paroxatom 20mg 5 dan polovička .Moje počutje tako,da se uspem stuširat in dan preživet v postelji  ,brez volje tudi energije nimam.Nisem za družbo med ljudi počutim se obupno senca sama sebe .Čeprav mi je v teoriji jasno vse vem,da sem v depresiji in vem,da imam anksiozno motnjo ,ker sem že to dala enkrat skozi pred 9imi leti ,ko sem še imela panične napade ti so sedaj redkost pa vendar kljub vsemu se počutim iztrošeno z bolečinami v telesu,včasih imam občutek,da gorim od znotraj vem,da je to vse posledica anksioznosti .Rada bi imela tek do hrane pa tudi tega nimam tako moram se malo prisilit,da nekaj pojem .Bila dvakrat na urgenci vmes in je pokazala krvna slika,da je vse ok.Upam ,da mime to čimprej in bom lahko zopet normalno funkcionirala1?‍♀️

[Nives]

Pozdravljena!

Seveda, da bo minilo. Vedno mine.
Je pa tako, da če boš čakala samo, da zdravila primejo, boš dlje časa čakala in manj dočakala.

Če boš šla pa v akcijo, ne glede na to, kako se počutiš.. začenši z manjšimi koraki.. kak sprehodek. Kaj pozitivnega početi. Sproščanje. Tudi, če zdaj ne začutiš tega-... Zato, da boš sčasoma spet vse to začutila.

Na tebi je poteza

[Juliette]

Ja, žal je v nas ta razkol med umom in telesom. Tudi jaz sem se soočala s tem - pa saj vse vem, zakaj je tako, saj mi je vse jasno, zakaj torej ni bolje? Organizem s svojim kompleksnim ustrojem, ki je prilagojen našim obrambam, saj se je oblikoval vzporedno z našimi travmatskimi izkušnjami, ima nad umom izrazit primat; živi svoje življenje in nam kaže svojo resnico. Do njega žal ne moremo po racionalni, še manj pa po hitri poti. Zdravila in razne tehnike tu nekoliko pomagajo, da ga pomirijo, da obrambe, ki se intenzivirajo do maksimuma vsaj nekaj popustijo in ostane nekaj energije in zavestne volje tudi za druge dejavnosti. Tako da po tej plati ti bo zagotovo bolje