New-Old-Me

[betula]

Pozdravljeni 

Vidim, da ste nekateri stari virtualni znanci še vedno aktivni tukaj. Se me boste spomnili hehe

V glavnem sem spet tam. Depresivna, ne spim, anksiozna, komaj delam...

Glede na to, da sem krizo leta 2018 kr nekak sfurala in bila brez tablet, sem mislila, da lahko pohendlam stres, a sem spet tu. Ja tako kot vsi, tudi sama pravim, da sem razočarana. Lani sem zaključila 7-letno skupinsko terapijo, ampak sem še enkrat pristala tu... Je res, da grem zdaj čez par sprememb (nehala sem kadit, s partnerjem se stvari spreminjajo), jaz se pa spet umikam v depro in najraj bi odgovornosti preložila na druge...Ali imam res možgane že čist fuč? Kaj se dogaja? Ali se naj enostavno sprijaznim za življenje s tableti?

Res ne vem... No sedet ne morem doma, grem zdaj hodit (to počnem že 2 leti vsak dan, pa vendar nic ne pomaga, da bi se izognila taki hudi simptomatiki)...Bom pa morala spet poiskat pomoč. Tablete?? Psihoterapija?? Kaj zaboga.... Razmišljam, da bi šla po mnenje k Dernovškovi. Leta 2018 sem šla tudi do Rebolja, samo sem najprej hotela zaključit skupinsko analizo preden pr njemu začnem.. Res ne vem..

B

[crni panter]

Živjo Betula...
Te  prva pozdravim jaz...Žal mi je ,da je tako...sicer si bila kot vidim 3 leta brez zdravil? Bravo! to ni malo...ja, je pa tko da pac ni lahko...smo razlicni...jaz sem ful bila za brez zdravil...tudi psihoterapija, zdaj pa ne vem vec...se nagibam k temu da bom s tableti pac cel lajfker cez ta drek ne grem vec...mogoce res poskusi se z Drnovskovo in pac naredi kar lahko, ce pa ne bo slo pa vseeno tableti...saj ce bo nizja doza spet to ni najhuje...

ce lahko vprasam, a je s partnerjem kaksna krizica al pa kej lepega? Tudi jaz ob tezkih stvareh bezim v bolezni... no kakorkoli te pozdravljam in želim najboljše

[Nives]

Betula, pozdravljena 

Jaz bi cimprej stopila samoplacnisko recimo do Rebolja ali Dernovskove, da ocenita v kaksnem stanju si in se hitro ukrepa.
Morda bi bila dovolj samo psihoterapija, morda za zraven se nizja doza ADjev.

V 7 letih terapije si se gotovo ze kar nekaj spoznala in uredila kaksne zadeve pri sebi. Morda si tudi ze spoznala te notranje mehanizme, kako funkcionirajo, morda pa se ne. Ponavadi na terapijah pri sebi ozavescamo in cistimo, predelujemo in spreminjamo najprej vse drugo, preden ozavestimo ta anksiozno-depresiven koncept, zaradi katerega smo najprej prisli na terapijo. Da tega cisto dojamemo in znamo ravnati sami s seboj je potrebno res precej casa. Tako zna biti da, tudi 7 ali 10 let ni dovolj in je potrebno se nekaj let vec. Kar se zdalec ne pomeni, da vmes nisi ze kar vredu spoznala sama sebe in spremenila kaksne stvari..itd. Cas torej se zdalec ni vrzen stran.
Pridejo vecje stvari, ki nas spet bolj zamajejo v nase temelje in nam rusijo ravnotezje. Ce je na udaru partnerski odnos, je to seveda zelo obcutljiva tema. Na tej zemljici smo vsi samo ljudje in kot taki tudi obcutljivi.
V veliko pomoc ti bo, ce bos zdaj cimbolj socutna in razumevajoca do sebe. Malo tezji cas imas. Vse nas cakajo tudi bolj prijetni in tudi tezji casi. Nic narobe s tem, da smo ranljivi.
Moje socutje Betula
Kaj lahko ti naredis, da bos cimbolje poskrbela zase? Kaj potrebujes in si lahko das?

[betula]

Obema hvala za odgovor 

Nives, tudi jaz tako mislim, da v vsakem primeru poiščem pomoč. Drnovškova ima prvi prost termin komaj po 20.10, Rebolj mal prej. Počakat bom morala. Je na momente kr nevzdržno, ko me strah preplavlja. Morda res ni bilo dovolj s terapijo, morda res še potrebujem, niti ne morda, mislim da jo. Poskušam ne narediti panike, čutim celo kanček sprejemanja sebe, ki ga prej ni bilo, še vseeno je simptomatika težka, čeprav ni nič drugačna od prejšnjič in še pred tem itd..isto, znano,.. Najbolj me skrbi, da nebi bila zmožna hodit v službo in si s tem vsa vrata zaprla...

Crni panter, ja s partnerjem sva imela kr krizo, zdaj smo se začeli bolj pogovarjat, prišle so ene potlačene stvari ven, tako da se je kr materiala nabralo, ki mi najbrž kali mir.

Pa še to kajenje...s tem sem si vse blažila, tudi to vpliva mal na moje počutje pomoje, ker sem bila kr odvisnik 20 let. Zdaj sem pa skoraj mesec brez...

[Nives]

Super je, da imas ze nekaj vgrajenega socutja so sebe.
Kaj v vajinem odnosu je tako tezko breme, da bi najraje zbezala od tega? Ne rabis nam napisati, ce ne zelis.. Vazno je, da ti ves, kaj to je. Si res zelis pobegniti od situacije ali jo dejavno resit?
Neprijetna custva so v koncni fazi samo kompas, ki nam pokaze, da nam nekaj ne pase.
S socutjem so sebe.. podporo sebi.. npr da si prigovarjas, da bosta to resila si pa lahko pomagas vrniti svoj notranji mir.
Ko stvari v partnerskem odnosu priplavajo na povrsje in se on njih lahko pogovarjata, sta ze na poti k temu, da resujeta. Lahko deluje malo scary.. vendar, v resnici je to izhodisce, da se lahko premakneta naprej.
Se partnerju kaj zaupas, kako ti je.. kaj te skrbi.. ali samo nosis vse to v sebi?
Naredis kaj zase.. da dvignes svoje razpolozenje in vajin odnos? Katere so stvari, dejavnosti, ki so vama obema fajn, da lahko prek njih dosezes boljse vzdusje in s tem svoje pocutje?
Katera so tvoja mocna podrocja? Sluzba? Prijatelji? Ce imamo fokus na nase mocne tocke, nas tudi trenutno sibkejsa podrocja ne zamajejo toliko, ker s tem lahko ujamemo ravnotezje.
Morda se lahko zmenis s terapevtko, kjer si obiskovala skupinsko terapijo za nekaj individualnih terapij, da ti pomaga, te vodi in usmerja skozi to kar dozivljas, da si povrnes ravnotezje?

[betula]

Nives 

hvala za tale vprašanja, ker ko si na njih odgovorim, je lažje. Če na kratko povem, je najinemu odnosu botrovala skozi vsa leta ena velika razlika, ki sva jo nekak zaradi ostalih področij in lepega vsakodnevnega življenja upsela zvozit. Pa vendar je imela velik vpliv na naju, zdaj pa se tudi na tem področju dogajajo spremembe. Kaj pa zdaj?
Ja partnerju se zaupam, tudi on se meni.

Poskušam se fokusirat na mmočna področja, jih imam  . vendar ta eden izmed hujših simptomov depre je pri men ta, da imam občutek, da ne bom nič zmogla in potem me ta misel hromi in sem že v začaranem krogu anksioznosti in sami če-ji itd..., kljub temu da vem, da sem sposobna...

Moj terapevt je šel lani v pokoj, žal...Bom ga tudi kontaktirala za nasvet, vendar pa bom za terapijo vsekakor potrebovala nekoga drugega. Nevem če bo kar samo izvenelo to počutje... Npr. decembra lani sem se tudi tako počutila, trajalo je kak mesec in kar samo izzvenelo. V glavnem vsakem primeru grem do Dernovškove, ker rabim usmeritev.

Jezi me, da še kar nisem bila pozorna na telo, ki mi je nakazalo da se depra približuje...

[betula]

No, danes sem spala v kosu 8 ur. Zdaj pa grem hodit že dopoldne, ker ob petkih začnem kasneje delat. Pa še zvečer enkrat 

[pakoo]

Zdravo,

sicer ne vezano na tvoje dogajanje, bi pa nekaj vprašal tiste, ki imate izkušnje s psihiatri samoplačniško. Namreč, a vam oni predpišejo zdravila na zeleni ali beli recept, ker če je na beli, je treba plačat vsa  zdravila kljub zdravstvenemu zavarovanju predvidevam? Betula, tebi pa vse dobro

Hvala za odg.

[crni panter]

Betula, super... Ko je spanje je veliko 

[betula]

Ja, res je fajn, ko spim..ne vem, kaj bo nocoj...ker sem hudo anksiozna danes...
ne morem verjet, da je spet tako hudo.

[crni panter]

Betula, te cist razumem.. Jst tut poznam razumsko ze ogromno... Ampak ocitno telo odreagira, pa mene strah zj.. Nezaupanje... Sicer to, da si po neprespanih noceh spala 8 ur je ful super znak... Torej lahko, si zmogla in telo si vzame svoje... Anksa pac spet stisko sporoca.. Vem kako je... Poskusi ostati z njo... Kot si rekla bos poskusila z Drnovskovo.. Na koncu, ce bo pretezko funkcionirat pa mogoce res Ad pa pac v nizji dozi... Jaz tudi se otepam tablet, mi je hudo ampak dejansko zdaj ne vem ce bi sfurala brez... In hocem zivet!! Pac bom s tableti... Ze samo ce bo nizka doza je uspeh veliki... Tudi telo ma manj kemije... Zivet moramo.. Veliko sem te brala in to da si bila sedaj toliko casa brez je ze super... Jst sm sla po enem mesecu nazaj, tko da... Pogumno naprej in kar bo bo OK!

[betula]

Hvala za spodbudne besede...Dernovškovo imam komaj 21.10..to je še tri tedne, uff..rabim nujno pogovor, ker če bo tko cel čas, se mi bo zmešal... Zdaj berem poste iz leta 2018, pa sej ne morem verjet, da mi je zdaj isto..no hkrati me pomirja da če je takrat minilo bo tudi zdaj, ampak takrat je trajalč ene 4 mesece... nevem no, tako sem jezna...Kako si ti?

[crni panter]

Te razumem.. Tudi jaz sem jezna... Vidis jst sm ze ful simptomov dala skozi, pa se vedno padem na istega.. Strah pred psihozo, glasovi.. Kr neki.. Tko da nism najbolsi primer uspeha... Ne vem... Res je da mam pac mal tezje okoliscine trenutno. Hipohonder ki skrbi za bolno mami, ampak ja lajf je pac tezek..ocitno ene stvari mormo razciscevat pol lajfa... Ampak lej...ti vseeno zivis, funkcioniras... Dolgi si bila brez in tudi ce bi mogla slucajno spet nazaj na tablete bos spet lahko brez... Vazna si ti.. Poskrbi zase,ker res trpljenje z dneva v dan...nima smisla...vedno mine tudi to bo... Drzi se!

[betula]

Veš da sem se danes spomnila nate, ko sem poslušala predavanje Dernovškove. Med drugim je govorila o tem, kako vpliva na duševno zdravje skrb za svojca.

Ja to je noro, prav na isti simptom. Meni se tokrat nič novga ne dogaja, kar pa ne pomeni, da lažje prenašam. Sploh ne vem, kaj bi naj bil v naših primerih uspeh? Ne si tko govort, skrb za mami ni lahka stvar.

Sprašujem se, ali bo kdaj minilo? Al se bom cel lajf tako odzivala? In ja veš, tudi jaz katastrofiziram in me je na momente strah, da ne pristanem v bolnišnici s tableti, brez lajfa...

Kokrkol ne rada hodim na ta forum, ko sem ok, ker me spominja na vse to, tok mi je zdaj fajn da obstaja, da lahko bluzim iste stvari..
Tebi pa želim, da se čimprej stabilizira stanje No, itak bom še kaj pisarla.

 

[crni panter]

Hvala Betula... Tudi jaz ne vem kaj je uspeh...no, mogoce ze to, da vseeno gres hodit, hodis v sluzbo, zivis s simptomi.. Ker vsi vemo da anksa zna cloveka izolirat in zapret...jst sm ko se mi je prvic zgodilo, sm 3 mesce trpela kot zival... Brez zdravil... Zdj pa ne vem vec... Utrujena sem od borbe in ja si  mislim a res mora bit lajf sam trpljenje... Ne zelim vec... Sam trpet... No, sj k bom bols bom spet jamrala k bok hotla brez tablet... Ne vem, mogoce je pa uspeh to sprejet... Who knows... Tudi tebi zelim cimboljse pocutje☘️

[betula]

O ja, ko še teh občutkov nisem poznala in toliko vedela o vsem, me je anksa dobesedno zaprla med 4 stene.

Kok te razumem, kaj pišeš.  Meni se je isto dogajal, prvo hudo stanje pa takoj po zdravila, potem pa sem hotla čimprej dol.  Tut nočm trpet, vsako sekundo delat na seb, da se mi ne zmeša, dobesedno...ah

Ne vem kaj bo tokrat...

Lahko noč 

[betula]

Spet ne spim....

[betula]

In tako je za mano neprespana noč, počutim se obupno.. Kaj naj naredim, zaboga? Grem po tablete? Tako ne morem živet. Kako naj s takimi simptomi čakam srečanje z Drnovškovo? Ali naj grem prostovoljno v bolnico? Ta noč je bila grozna.. Taka ne morem delat. Kaj bo s službo?

[Nives]

Imas kaksno pomirjevalo na zalogi? Npr vzames en Helex.. se malo spocijes in naspis. gres na sprehod.. si pripravis kaj dobrega za pojest. Nic narobe s kaksnim pomirjevalom, ce si v taksni situaciji. Pomembno je, da poskrbis zase. Tudi na dan, ko ga tako startas. Tudi iz njega lahko boljsega naredis

[betula]

Imam Lexaurin. Sem ga v 14 dneh vzela 1x polovicko, enkrat pa celega da se naspim.. Ce ga vzamem enkrat na teden , ne bom odvisna postala??

Hodim vsak dan ze 2 leti...Ta rutina je nabolje, kar sem v zadnjih letih naredila hehe... Ni pa ustavila ponovne depre..

Ja, nekaj kriči v meni...Najbrž je povezano s partnerstvom in jaz se odzivam tako kot se.
Dvomim, da bi prenehanje kajenja tako vplivalo name...čeprav so bili cigareti moj antidepresiv..
Hvala Nivess