Čuden občutek v glavi

[Crnolaska]

Pozdravljeni, približno enkrat na teden se zbujam z čudnim občutkom v glavi. Ta občutek je kot, da bi imela neko kepo v glavi stisnjeno. Pa v ušesih mi cvili, pa morda imam blago, ampak res blago vrtoglavico. Zamegljenega vida, nimam. Ampak res je čudno, ko me sredi noči prebudi tole. Me mora skrbeti? Zaradi tega občutka pa potem postanem zelo panična, saj me je strah, da bi umrla ipd... Ali mislite, da je to znak kakšne resne bolezni, ali gre zgolj za znižan pritisk? Ali je smiselno iti k zdravniku?

[Aslan]

Pozdravljena črnolaska.

Tukaj na forumu so uporabniki z izkušnjami anksioznih in depresivnih motenj,
tako da tvoje vprašanje je veliko bolj kompleksno.
Morda bi se bilo fajn obrniti na splošnega zdravnika glede simptomatike.

V kolikor se ugotovi, da je izvor psihološki - potem je smiselno delat na sproščanju, na prepoznavanju stresa in napetosti v telesu ipd ... tudi na zavedanju misli, da te ne zapeljejo v katastrofiziranje.
Predvsem pa tudi delo na čustvih - ali tlačiš jezo, premlevaš skrbi ipd ...

Upam, da neprijetni simptomi kmalu izzvenijo
 

PS:

Rada imam, da se mi skos nekaj dogaja, da sem čim manj s svojimi mislimi.

Tole sem našla v tvoji drugi temi. Tole je znak da se psihološko nekaj dogaja v tebi, nekaj od česar bežiš. "Zamotiti se" z dejavnostmi je BEG pred tistim, kar želi v tebi biti predelano, izživeto.
Največkrat gre za beg pred občutki/čustvi: jeza/žalost/sram/strah/občutek nevrednosti, krivde ipd ...

Tovrstnih težav se najlažje lotiš, če se odločiš za psihoterapijo (psihoterapevt ni enako kot psihiater ali psiholog). Tam boš skozi pogovore in skozi varen odnos (ki ne zgradi čez noč) postopoma raziskovala sebe, svoja čutenja, razmišljanja, svoje vzorce, ki so del otroštva, družinskih navad ipd ...

[mina]

Crnolaska, pozdravljena!

Lahko ti iz lastne izkusnje povem, da se imela tudi sama vrtoglavico, nek zvok v usesih in glavo kot v primezu. Kot da mi nekdo stiska glavo, Oziroma mi jo hoce stisnit v nek lij, nek stozec., gor kot ena spica. Ne znam niti prav opisat.
Danes tega ni vec, ker je bilo gotovo povezano z mojo anksioznostjo, bolj kot z depresijo. Nisem vec anksiozna, vsaj ne toliko, kot se bila, doooosti manj.
Prepricana sem, da je pri tebi enako. Ce je samo stvar nizkega pritiska, si le-tega zvisaj z vecjim pitjem vode. V kolikor se stanje ne poboljsa, obisci zdravnika.

Sicer pa b.p. (=brez panike), bo minilo. Drzi se!

[Regina]

Crnolaska,
Tudi jaz imam na vsake toliko obdobja, ko me po cel teden ali 10 dni “boli glava”. Ni pa to tisti klasicen glavobol, ampak bolj tiscanje v glavi, kakor, da me trak tisci skupaj. Tisci za ocmi, v celu.
To mi je od ankse, pomaga ne nic, mine samo od sebe.
V tem casu imam obcutek kakor da glava plava...

Vse bo ok  cimvec sproscnja in pozitivnega razmisljanja

[Crnolaska]

Pozdravljeni, vsi skupaj. Hvala vsem za odgovore. Že pred tem sem napisala, temo, kjer sem vam zaupala o svojih paničnih napadih. In ker je to prišlo že tako daleč, da sem kar naprej tesnobna, ne upam več v trgovino, na sprehod, nikamor, sem poklicala zdravnika. Naročena sem že jutri.

Zelo me je strah, ker nekje v podzavesti imam strah, da umiram, imam težko bolezen, imam raka,....
Danes se mi je spet pojavil občutek neresničnosti. Nekako sem šla v trgovino in presentljivo se mi v trgovini ni zgodilo nič (v smislu paničnih napadov), ko pa sem odšla ven, pa naenkrat, kot da ne bi vedela, kje sem. Skoraj temo sem imela pred očmi. Govorila sem si, samo da še pridem do avta. In res mi je nekako uspelo. In evo, cel dan imam pritisk v glavi, vročice, utrip povečan. Skratka en sam STRAH. Enostavno sem že izčrpana. Nikoli v življenju si nebi mislila, kaj ti vse lahko naredi lastna glava.
In zdaj imam zopet strah, kako bom jutri pri zdravniku. Itak bom zelo živčna, strah me je napada panike, neresničnosti... ahhh upam, da čimprej mine.

Hvala, res hvala vsem, ki boste to prebrali. In opravičujem, se za tak zmeden zapis

[Aslan]

Crnolaska ja to je huda anksioznost, ki eskalira v panične napade.
Zdravnik ti bo po veliki verjetnosti napisal antidepresive saj so zelo radodarni z njimi.
V tem primeru si malo preberi izkušnje uporabnikov na forumu -sveto pravilo je: začet postopoma, po malo in počasi navzgor, da se izogneš (lahko tudi zelo neprijetnim) stranskih učinkom, ki se pojavljajo v začetku jemanja, preden se vse stabilizira.
AD sicer naj ne bi bili prva izbira, a naša medicina to tako dela.
AD ne bodo rešili vzroka zakaj si tesnobna, bodo pa omilili neželjeno simptomatko.
Torej so lahko čisto uporabna bergla, ko jo rabiš ... predvsem zato da lahko kakovostno živiš in greš med ljudi, v trgovino ... da se ne zapreš med 4 stene. Torej so primerni takrat, ko že zelo trpi kakovost tvojega življenja.

Imaš več smeri dela potem:
1. Učenje soočanja s simptomi (ker ne poniknejo čez noč).
2. Načrtno sproščanje telesa in uma (relax tehnike,mindfulness, hoja..)
3. Psihoterapija (da ozvestiš vzorce svojega vedenja, čustvovanja in mišljenja)

 

[pakoo]

Jaz bi tukaj dodal samo še, da se lahko pri psihiatru pozanimaš o Enoti za psihoterapijo nevroz, ki se nahaja na Centru za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. Tam si 3 mesece, vsak dan imaš neke delavnice/aktivnosti, 2x na teden pa tudi skupinsko psihoterapijo. To je v bistvu edina psihoterapija, ki jo lahko dobiš iz zdravstvenega zavarovanja, ostalo je vse samoplačniško, če se ne motim. Je fino za izkoristit, sam sem bil tam. Pomankljivost pa je, da ni individualnih psihoterapij, pač logično je, da vsega ne moreš iznesti v skupini, a bolje to kot nič Srečno.

P.S. Ne vem, če ta oddelek trenutno deluje glede na epidemijo in vse. Sicer pa je tudi pred epidemijo bila čakalna doba, da prideš not, okoli pol leta. Upam, da se to stanje čim prej umiri