Rabim pomoč

[Daša]

Pozdravljeni! Mene je najbolj strah kaj bo če bom sama ko dobim napad? Kako naj si sama pimagam? Ker me je bilo nazadnje grozno strah in je bil napad dolg... Pozna kdo prosim tehniko samopomoči in kakšna je pot do specialista? Hvala

[Lost]

Nekaj teorije

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=31&Itemid=38

Nekaj BREZPLAČNIH orodij za samopomoč

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=860&Itemid=84
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

ŠE literatura

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=458
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=90

In seznam SAMOPLAČNIŠKIH terapevtov

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=911&Itemid=85

[Regina]

Pozdravljeni! Mene je najbolj strah kaj bo če bom sama ko dobim napad? Kako naj si sama pimagam? Ker me je bilo nazadnje grozno strah in je bil napad dolg... Pozna kdo prosim tehniko samopomoči in kakšna je pot do specialista? Hvala

Strah pred ponovnim napadom mi je zelo poznan.
Sama nikoli nisem želela biti sama (po prvem napadu, prej pa mi to ni predstavljalo ovir). Vedno sem potem iskala opcije, da nisem sama, gledala, kdaj koga ni, koliko časa bom sama itd. Ko sem bila na koncu vseeno sama sem se probala zaposlit, da do napada ni prišlo. Telefonirala sem staršem, prijateljicam, pogledala kakšen film. Se je pa napad potem vseeno večkrat pojavil, ker sem strah samo tlačila, nisem ga sprostila. Ko boš sama in če se pojavi napad - prvo kar je, govori si, da je vse OK. Nič se ti ne bo zgodilo. Dihaj, dihaj in še enkrat dihaj. Meni je pomagalo, da sem hodila po hiši in naštevala predmete, barve, ki jih vidim. Šseštevala sem račune, odštevala od 1000 nazaj, se igrala poštevanko. Nekaj, da mi je misli res zaposlilo. Seveda ni vedno pomagalo. Napadu moreš dati prosto pot, če se mora zgoditi naj se.
To je na krajši rok... za daljši rok pa kakor je Lost napisal. Meni je bila všeč knjiga ANKSIOZNOST ZA TELEBANE 

[Daša]

Hvala lepa prav vsaka beseda mi pomaga in zelo sem vesela da se lahko s kom o tem pogovarjam! Poiskala bom strokovno pomoč in si sposodila kako knjigo ba to temo!  Vesela sem da sem vas spoznala da imam nekoga ki ima podobne tezave da vem da nisem sama! S spostovanjem

[Regina]

Zato pa smo tukaj - meni je forum v temnih trenutkih res v veliko opopro. Baje je bilo včasih še več aktivnih članov, polna klepetalnica ... sedaj je vse bolj umirjeno, ampak svetlo lučko se tukaj še vedno da najti 

In bravoooo za pogum! Nikar vreči puške v koruzo. Malce butasto se bo slišalo - ampak mogoče si pred nekim novim obdoobjem svojega življenja in je usoda hotela, da se stvari odvijajo tako, kot se. Najdi kakšno literaturo na to temo ja, pozitivno glej na svtavi (oz vsaj poiskušaj) in poišči si terapevta. Si na dobri poti, da se spoprimeš s tem 

Pa piši še kaj! 

[Daša]

Začela sem razmišljati o tem zakaj se tako počutim? Kaj je tisto kar v meni povzroča panične napade? Lažje mi je zdaj ko vem da nebom umrla da nisem sama da se bo vsak napad končal... ampak vseeno obstaja strah pred vsakim novim napadom... Ugotovila srm da me je steah kar precej stvari da preveč razmišljam o tem kaj se lahko slabega zgodi meni in mojim! Tudi smrti brata še nisem predelala in v sebi še vedno nosim ogromno žalost. Rada bi se naučila živeti brez strahu vsaj tistega strahu ki me tako uničuje! Že to da sem se prijavila na forum in da kaj napisem je zame veliko ker ponavadi se o tem pogovarjam le s partnerjem!  Vesela sem tvojega odgovora in seveda še kaj napišem! Lp

[Regina]

Strah pred strahom je precej zoprn. Tako boš sedaj na trnih čakala, kdaj se bo napad spet pojavil, kako bo, ali bo hitro mini ipd. Meni je psihoterapevtka vedno govorila, da živim preveč v prihodosti, premalo tukaj in sedaj. Torej ne, kaj bo, če dobim jutri napad ... ampak kako se sedaj počuti, kaj sedaj razmišljam, kaj sedaj mislim o sebi, kako si lahko sedaj pomagam. Meni je to zelo težko in se tega še nisem naučila ... je pa razmišljanje vnaprej kako bo metanje peska v oči, ker nevemo kaj bo.
Strahove, žalost boš predelala na terapiji, po korakih.

Tako, kot si napisala - počasi pojdi, najprej si se prijavila tukaj, spoznavaš kaj je anksioznost, kaj je panika, potem se boš pa učila na sebi s pomojo knjig, videov, terapije - če se boš zanjo odločila 

PS. še to mi je rekla terapevtka, da tako hudo kakor je na začetku ni potem nikoli več. V mojem primeru, če bi sedaj doživela panični napad, nebi bil tak kakor je bil pravi, ali pa eden izmed prvih ... ker sedaj poznam kakšni so znaki, kaj se bo dogajalo, vem, da bo minilo itd.

Premagala boš ta strah!