Neprijetno pri terapevtu

[Mila_]

Žiujo

Sem iskala po forumu in ne najdem podobne teme. V glavnem, moj problem je ta, da se zaradi močne socialne anksioznosti ne morem pogovarjati o svojih problemih. Bila sem že pri dveh psihologih in dveh psihoterapevtih. Najdlje pri enemu sem zdržala 3 obiske. Ne morem govoriti o svojih problemih, ker me je sram. In ker vem, da ti strokovnjaki opazujejo mojo celoto, tudi neverbalno komunikacijo in jo tudi bolje razumejo, je moja anksioznost v njihovi družbi še toliko večja.

Primer: Cel pogovor sem pazila na svojo držo rok, usmerjenost pogleda itd… In sem mislila, da mi gre dobro. Pred koncem pa mi terapevt pove, da se naj zaradi svoje preveč »čudne« (ne spomnim se pravega izraza) neverbalne komunikacije začnem ukvarjati s športom, da se bolj umirim (s katerim se intenzivno ukvarjam že nekaj let in očitno ne pomaga). To je samo en problem, preveč se ukvarjam z malenkostmi, katere terapevtu ne pomenijo nič, sem pač še ena izmed mnogih. Ampak se sekiram in tega nikakor ne morem spremeniti. Po koncu pogovora sem tako osramočena, da je nov obisk zame nemogoč. Poleg tega pa tako zelo pazim, da se bodo vsi okrog mene počutili dobro, da pozabljam nase in na svoj cilj. Pri pogovoru s terapevtom samo pazim, da se bo on počutil dobro in da bo pogovor zanj čim prijetnejši. (Zdaj, ko sem vse te misli pretvorila v zapis… Zdaj vidim kako noro zveni vse skupaj, haha …)

Tako da bi prosila za kak nasvet, kako si lahko pomagam sama. Vsaj za začetek. Če morda kdo pozna kakšno spletno stran z nasveti, ki delujejo, kakšno dobro knjigo, ki zares pomaga … Hvaležna bom za vsak nasvet.

[Poni]

Hm, meni se zdi da če je dober psihoterapevt, bi moral to že sam pogruntati. Ali pa mu poveš kratkomalo. Če je res dober psihoterapevt, bi moral to razumeti in tudi znati pomagati prebroditi to oviro.

No, lahko pa da se tudi motim. Veš, jaz se znam zelo dobro motiti. 


                         Poni

[Nives]

Cilj terapije ni, da se boš ti dobro predstavila in pustila nek dober vtis, ampak, da spleteš s terapevtom en varen odnos, v katerem se boš lahko odprla in govorila o težavah. Šele tak odnos je potem zdravilen za dušo. Seveda se to ne zgodi takoj, ampak postopoma skozi več srečanj.
Če bi bila na tvojem mestu bi takoj na pogovor prinesla kar to vsebino. Točno vse to, kar si napisala, da se ti dogaja. Ko boš to povedala, se boš že malo sprostila in imela boš prvo točko, da skupaj s terapevtom prebiješ led, kar bo že ustvarjalo varnost. Terapevt se ne rabi prijateljsko dobro počutit v tvoji družbi. On je oseba, ki jo plačaš, da te posluša in skupaj rešujeta težave. Terapevt je navajen, da k njemu ne hodijo ljudje, ki so v dobri koži in mu je to ok kot tudi, da imamo ljudje vse sorte težav. Enako se ne hodimo k terapevtu promovirat kot dobri, kot bi šli na razgovor za službo.
Spregovori s terapevtom o tem torej. Kako se imaš na terapiji, o čem razmišljaš zraven, česa te je strah, kaj te skrbi, kako se vidiš, kaj misliš, da moraš, predvsem pa spregovori o teh nekaj izkušnjah oz. ključno je, da spregovoriš tudi o sramu. Imaš že izhodiščno točko za delo na sebi in zdravljenje se bo lahko takoj začelo, kar je super.
Verjamem, da ti bo to vredu šlo

[Mila_]

Hvala obema. Verjetno sem se tudi malce polenila in se mi več ne da delati na sebi. Voljo mi je vzela tudi zadnja terapevtka, ki mi je rekla, da se moram pri njej odprto pogovarjati o vseh temah in če nisem taka oseba, ki bi bila to zmožna, mogoče psihoterapija ni zame. Mi je malo žal, da je nisem vprašala, kaj pa potem predlaga ostalim.

[Aslan]

Vsak potrebuje svoj čas, da se odpre. Prva pomembna komponenta je, da se v terapevtskem odnosu ustvari varno okolje, medsebojno zaupanje. To lahko traja pri nekomu 1 srečanje, pri nekomu pa 1 leto. Terapevtski proces je predvsem relacijska izkušnja (izkušnjo odnosa), kako bit z nekom odprt, iskren, kako postavit meje, povedat kaj ti ni ok ipd ... nekomu je to prvi zdrav odnos v življenju in konec terapije nekomu prva zdrava separacija. Je pa to res proces, ki traja.
Sebe smo izoblikovali skozi odnos s starši, terapija pa nam ponudi nov odnos, v katerem lahko zgradimo, dogradimo ali popravimo tisto, kar se je v primarnem odnosu zalomilo. Če starši niso verjeli vate, je pomembno da to vero vate začutiš od terapevta, če so starši bili emocionalno nestabilni, je pomembno da je terapevt zelo stabilen. Vedno se dogaja vzajemni proces med terapevtom in klientom. Pogosto klient lahko tudi projecira svoje negativne izkušnje iz primarne družine na terapevta - v njem vidi "kritika", "sodnika", "avtoriteto" ... in vse to so odlične teme za "glodat" v procesu terapije.
Se pa s tem srečaš v psihoterapiji, ki je relacijsko usmerjena (transakcijska analiza, integrativna, geštalt...), KVT nima tako globokega dosega.

Mila lep pozdrav

[melita]

Pozdravljena Mila,

Malo me spominjaš name. Tudi jaz, kljub psihoterapiji, še vedno velikokrat razmišljam v smeri, da se bo(do) drugi počutili dobro, da koga ne užalim...
Zdi se mi, da sem se vsaj občasno tudi sama "našla" v vlogi, da pustim dober vtis, kljub iskrenosti, odprtosti, sproščenemu vzdušju, zaupanju, ki je vladalo med nama s psihoterapevtom. Mi je pa dober vpogled na dogajanja dala knjiga  "Rabelj ljubezni in druge psihoterapevtske zgodbe" avtorja Irwin Yaloma, ki je psihiater in psihoterapevt. Žal sem jo brala , ko sem že zaključila s psihoterapijo. Bere se kot roman, v njej pa najdeš ogromno snovi za razmišljanje in vpogled v psihoterapevtski odnos.




 

[Jagoda]

Pozdravljena Mila,

popolnoma se strinjam z Nives. Svetujem ti, da o tvoji težavi pri naslednjem terapevtu/zdravniku odkrito in direktno spregovoriš ali pa še bolje nesi s seboj na listu natisnjen tvoj prvi post in naj ga preberejo. Dober terapevt bo seveda razumel in ti pomagal, da pride tudi do drugega, tretjega itn. srečanja. Verjamem, da je v celo Sloveniji nekdo, ki te bo znal voditi. Ne obupaj, pa če jih boš morala sto sprobati.
Tudi sama sem bila brez moje vednosti/soglasja premaknjena k neki novi psihiatrinji, ki mi res ni bila pisana na kožo in me je bilo samo še težje, ko sem morala it na pogovor. Naposled sem le zbrala pogum in prosila za zamenjavo.
Lep pozdrav.