Pozdravljeni! Odločila sem se, da z vami delim svojo dolgoletno zgodbo.Prvi panični napad sega v leto 2001(anksioznost me je dajala že v mladostni dobi, vendar takrat nisem poiskala pomoči), takrat se mi je življenje postavilo na glavo. Prišlo je tako daleč, da nisem upala več od doma.Ker sem imela velik strah pred jemanjem AD, sem nekaj časa poizkušala sama priti iz začaranega kroga z izpostavljanjem, hodila na delavnice za boljšo samopodobo,ampak življenje je bil pekel,saj sem se na vsakem koraku bala paničnega napada. 2008 sem se odločila za psihoterapijo, marsikaj sem predelala,življenje je postalo obvladljivo,ampak tesnoba je bila ves čas prisotna. Po drugem porodu,selitvi in moževi izgubi službe sem 2010 pristala ponovno v hiši,tokrat ni pomagala psihoterapija.Psihiater mi je predpisal Cipralex, ki mi je delno omilil vsak dan,po dveh letih mi je predpisal Alvento, ki mi je pomagala bolj kot Cipralex,vendar ponovno za določeno obdobje, potem pa kot, da bi popustil učinek, enako se je kasneje zgodilo s Seroxatom, nazadnje sem jemala 30mg Seroxata in 300 Alvente, kar je povzročilo takšne migrene, nervozo, nespečnost, da nisem mogla v službi več funkcionirat, moram povedati, da sem od sile takrat na dve uri jemala Lexaurin, da sem preživela dan, po 27 ur sploh nisem spala, psihiater mi je rekel, da mi je dal vse in, da nima razloga, da mi da stalež,jaz pa komaj živela,mislila sem, da mi ni več pomoči. Zamenjala sem psihiatra (pozabila sem povedati, da sem ves čas imela prisoten strah, da se mi vse skupaj ponovi do te mere,da ne bom vozila avta,ker sem se bala peljati čez določena območja na poti v službo in vsaj to pri vsem tem ni bil problem), ki me je postopoma dal iz vse te terapije,vsakodnevne migrene so izginile, predpisal mi je Amyzol in po treh tednih jemanja me je sesulo na dno tako, da sem pristala v urgentni ambulanti,ponovno težave z vožnjo, s sprehodi, panični v eno...Psihiatrinja se je začudila, da sem dobila Amyzol, načeloma,da ga v večini sploh več ne predpisujejo. Predpisala mi je Asentro, danes je 12 dni, ko jemljem 100mg( pred tem sem postopoma jemala 25mg in 50mg), na začetku so bili stranski učinki kar neprijetni, zato sem si pomagala z Lexaurinom, ko sem šla na sprehod, ali po otroka v šolo, ko je bila kriza( tudi do 5 na dan po 1,5mg)Sedaj se stanje izboljšuje, imam več volje, ko grem na sprehod ne potrebujem Lexaurina,doma sem aktivna, vzamem še samo po 1 ali 2 Lexaurina. V staležu sem od 20.9.2019 in v ponedeljek 2.3.2020 grem po dolgem času v službo. Službe se veselim. Me pa daje grozna tesnoba, ker se bojim, kako se bom peljala v službo čez določeno območje,čeprav uporabim vsa orodja, ki sem se jih naučila in sem se v tem času že peljala tam s pomočjo Lexaurina, vse kar je realno sem si tudi napisala, ampak se tako bojim teh občutkov nemoči v tistem trenutku zaradi vseh možnih občutkov, ki me takrat obhajajo, da sem pred ponedeljkom kot ohromela.Drugače se normalno peljem v trgovino...Zanima me tudi v kolikem času prime Asentra, da bom lahko ponovno normalno zaživela, mi pa že sedaj pomaga, saj čutim napredek? Malo sem dolgovezila, ampak, da vsaj približno razumete mojo zgodbo. Hvaležna bom za vsak nasvet in vzpodbudno besedo. Hvala
