dobrih psihoterapevtk je polno. v bistvu vse, ki sem jih probal. zanimivo mi je primerjat njihove značaje, jih ocenjevat, koliko res čutijo zanimanja do mene, koliko sva si podobna in kompatibilna, koliko me zna navdušit za akcijo, koliko me veselijo obiski pri njej. lahko jih razvrstim od najboljše:
1. zna dobro poslušat. znanstvenica po duši. ne dobiš občutka, da ima predsodek do tebe. pristno zanimanje čutiš od nje za tebe. se mi zdi, da sva podobna po značaju vsaj kar se tiče znanstvene naravnanosti.
zlahka dobil teme kaj ji nakladat. se precej veselil obiskov pri njej dva dni pred obiskom.
2. bilo je čutit precej veliko pristnega zanimanja iz njene strani do mene. zagnana. tudi znanstveno naravnana.
3. nežen glasek. dokaj sproščeno vzdušje. spodbujala me je, da sem ji pisal emaile vsak dan in jih je brala, brez povišanja cene. prilagodljiva. neuradna.
4. neuradna, sproščeno vzdušje, veliko me spraševala. nezatežena. pristno zanimanje blo čutit tudi od te po parih obiskih, na začetku me malo čudno gledala.
5. lepa. neuradna. mogoče malo predsodka čutit in slabša poslušalka, npr začneš govorit kaj zanimivega in te vmes prekine, da začne svojo zgodbo gfovorit,. kar je čist človeško, ker med zanimivimi zgodbami se poslušalec spomni svojih zanimivih zgodb, ki bi jih rad povedal. mogoče to kaže še na največjo neigralstvo in pristnost. ker če se nekdo lahko zadržuje, da te posluša, brez da bi te prekinjal s svojimi zgodbami to mogoče pomeni, da je čustveno oddaljen, da ga tvoje zgodbe v resnici ne zanimajo toliko in je bolj dober igralec, kako zna poslušat.
sem pa zadnjič eno novo poklical in mi je sredi pogovora vrgla dol telefon, pol me pa po smsu spraševala. se človek vpraša, kdo je tu psiho.

ampak me ne ganejo take stvari, sem ratal trpežen kot bik na take stvari, se nasmejem in požvižgam na take idiote, zadovoljen s tem. s starostjo in izkušnjami pride marsikatera dobra stvar.
vse imajo tudi to kvaliteto, da so ljudje višjega družbenega sloja s kvalitetnim značajem, do katerega ljudje s čustvenimi problemi pogosto nimajo dostopa, ker se podobni ljudje privlačijo. to je še največja prednost obiskovanja psihoterapij.
imena lahko dam v zasebnih sporočilih, tukaj raje ne, bi bilo malo nerodno, ker bi me prepoznale kdo sem po moje.
služba te mori. pa ni treba da je tako. lahko ti je služba/delo največje veselje v življenju, tako kot je meni. prav si je tako uredit stvari, ker je treba veliko delat.
smisel življenja pa je zelo težko ujet, če ga nimaš, to je bolj loterija. zoprno je, če ne vidiš smisla. ponavadi pride nazaj, ko izboljšaš zunanje okoliščine (najdeš ljudi, ki ti dajo smisel itd), razen če je kakšna genetska napaka kriva, pol je pa težje, pa še v tem primeru se da stvari izboljšat s konkretnimi akcijami.