Madhurii
Novinec / novinka
 Odsotni
Prispevki: 24
|
 |
« dne:: četrtek, 08. marec 2018 ura: 12:47 » |
|
Pozdravljeni!
Nisem nova na forumu, sem imela že nekaj sporočil v zvezi anksioznosti, tudi, da se mi je zdaj v menopavzi (stara sem 55 let) anksioznost zelo poslabšala, lani nekje v sredini decembra pa se mi je začelo dogajati nekaj, kar se mi je nazadnje malo pred porodom in po porodu, namreč odpovedovanje nog. Tle na forumih večinoma govorite, da je tesnoba samo v glavi in da se v resnici zaradi tesnobnosti ne more ničesar zgoditi. Nič takega, kar je lahko nevarno. No, moje izkušnje govorijo drugače. Prvič se mi je zgodilo kot sem dejala, v decembru (kljub jemanju antidepresivov in pomirjeval Lexaurin, pa še zvečer Pregabelin). Nesla sem smeti ven in šla potem gor po stopnicah (par stopnic) do vhodnih vrat, pa so mi kar nenadoma odpovedale noge , no najprej mi je odrevenela desna roka, kot bi bila lutka iz cunj. Sesedla sem se na tla in se kar malo potolkla po nogi. No potem sem poklicala sina, da me je peljal gor po stopnicah in sem se malo ulegla, da sem potem lahko sploh šla še naprej po stopnicah v 2. nadstropje, kjer naša družina stanuje v mansardnem stanovanju. No to je bilo prvič. Nekje po 14 dnevih sem se odpravljala v službo in mi nekaj ni bilo dobro, že v stanovanju, pa tudi čudno nelagodno sem se počutila, ko sem šla po stopnicah gor in kasneje po ulici. Potem sem čakala, da je lokalna cesta prazna, ker je zjutraj precej prometna, saj je blizu nas vrtec, pa ljudje peljejo tja svoje otroke. Čez cesto čakam na avtobus. Potem sem šla čez cesto in kar naenkrat so mi odpovedale noge, ne morem povedati kako je to, čisto ti odpovejo kot lutka, ki jo nehajo upravljati. Seveda sem padla, steklenina, ki sem jo mislila vreči v smeti, se je razbila na cesti, ker mi je padla iz rok, jaz pa sploh nisem mogla vstati, do pločnika sem se dobesedno splazila. No potem je ustavil avto in me je voznik vprašal, če mi lahko kako pomaga in sem rekla, da bom poklicala sina. Poklicala sem tudi v službo, da se mi je to in to zgodilo in da nisem sposobna priti, tako, da sem vzela dopust. Sin me je peljal k mojemu zdravniku in kasneje k nevrologu, ki je naredil CT glave in me poslal tudi na MR glave. Vse je bilo ok. Vmes bi tudi skoraj še enkrat padla, sem bila namenjena blizu naše trgovine (10 minut normalne hoje od nas, samo jaz sem potrebovala več v takem stanju) ampak nisem sploh prišla do tja, ker so mi pričele odpovedovati noge in na koncu nisem mogla nič več in sem se vsedla na pločnik. Pa še mobitela nisem imela s sabo, ker nisem predvidevala, da se mi bo to spet zgodilo. Potem sta me opazila dva v avtu in žena me je prijela čisto okoli vratu in mož je moral zapeljati čisto zraven, da sem lahko šla sploh lahko v avto, ničesar nisem mogla, pa ne da bi bila to dobesedno vrtoglavica, enostavno čista nemoč, najprej drevenenje v desni roki, potem odpoved nog. Potem sta me pripeljala do doma. Ko sem vse to povedala kasneje psihiatru, mi je spet predpisal večjo količino tablet in je rekel, da je to enormen strah, ne vem, kar nekaj, ker sem že stokrat prej hodila tam, pa se vozila s kolesom, zdaj se s kolesom ne morem več peljati zaradi nevarnosti padca. To se mi zdaj dogaja tudi doma, kjer se počutim popolnoma varno (če bi šlo za strah). Enkrat sem recimo sedela pri mizi in pripravljala za kosilo, potem ko sem vstala, da bi odšla k štedilniku, so mi odpovedale noge in sem se usedla nazaj, dokler ni bilo bolje. In ravno včeraj, ko sem se namenila dol, da nesem smeti itd. (sicer grem dostikrat brez problema 100x po stopnicah gor in dol) so mi že na prvi stopnici odpovedale noge, tako, da sem se v strahu pred padcem po stopnicah potegnila nazaj in prosila moža, če odnese, kar sem mislila. Dala sem tudi pregledati ščitnico itd. in imam vse ok, razen vitamina B12, ki je kar precej nižji kot bi moral biti, čeprav nisem vegetarijanka. Kakšna misli, izkušnje, se je komu že to zgodilo? lp, Mateja
|
