Se je to dogajalo se komu?

[Sasy]

Pozdravcek,
Pred kaksnim dobrim letom sem vas ze prosila za izkusnje. Vmes sem se nekako vsaj delno spravila k sebi, vceraj se mi je pa po dolgem casu zacelo spet vse znova panicni napad, hiperventilacija... saj veste. Pojavila se mi je pa se tezava, da tezko poziram hrano , vodo, slino skratka cisto zablokiram. Prej tega nisem imela nikoli. Ali je to lahko povezano z anksioznostjo? Se mi zdi , da zdaj ko me je pa prav strah poziranja je pa sploh grozno. Ad ne jemljem, poskusam se boriti brez. Je imel kdo podobne tezave?
Lp.
Sasy

[Upanje83]

Tut ja. Ko mislis na to se tezji je vse skupaj. Pri meni bilo isto. Ne boj se.

[Sasy]

Ja saj. Zdaj pa panicno poziram vsakih nekaj sekund in je vse skupaj se hujse. Kako dolgo te je mucilo to? Razmisljam da bi spet jedla ad. Po asentri mi je bilo bolje ampak ni pa bilo ok. No zdaj je pa spet cedalje slabse.

[zoyo]

Zanimivo. Oprosti, nisem mislil tako, ampak tudi sam sem se pogosto spraseval, če se to še komu dogaja tako kot se meni. Vem, da je nekako tolažeče, če izveš o izkušnji drugega. Pogosto imam obcutek, da nekaj ni v redu z mojim požiranjem, ampak večinoma to ni tako zelo moteče. Sem pa imel parkrat obdobje, ko je bilo to bolj izrazito in je trajalo dalj časa, več tednov ali celo par mesecev. Občutek je bil, kot da ne znam požreti, kot da se moram pripravit za požret vsak grižljaj in požiranje ni več nekaj avtomatskega. Znalo je biti prav mučno, še posebej, če sem jedel v družbi, ker sem jedel zelo počasi in imel dolgo polna usta, preden sem pogoltnil. Tako da so drugi že zdavnaj pojedli svoj obrok, jaz pa sem še vedno prežvekoval. Pri pitju je bilo manj težave, strah pa vseeno. Ta težava s požiranjem se je kombinirala z anksioznostjo, hipohondričnimi strahovi in paničnimi napadi. 

[Upanje83]

Trajalo je hm tm mesec dni. Sedaj se pa tudi kdaj pojavi. Jenljem ad vec kot 3 mesece ampak u tej dozi visji pa 1 teden. In ne vem ni se cisti ok so nihanja kar me moti. Upam da bom kmalu lahko rekla da sm ok.

[Tremble]

Tudi jaz sem šla čez to. Mine, ko nehaš dajati temu pozornost. Pa vem, težko je reči. Jaz sem zaradi tega mela dneve, ko sem mislila, da se mi bo odpelal. Vendar je minil po dobrih 2 tednih. Zdaj se še običajno pojavi, vendar mine čez 5 minutk že. Takrat se pa prav spomnim, da sem šla še k ORL-gu, da mam fix nekaj not. Pa hkrati sem mela še pritisk v ušesu. Zdaj se pa bolj srečujem s tem, da moram na vsak drugi dih globoko vdihniti, ker imam občutek, da ne dobim dovolj kisika in ni avomatsko dihanje, saj si ga ves čas nadzorujem. Ampak bo tudi to minilo! We can do it.

[zoyo]

Ja, običajno motnja požiranja ni izoliran simptom. Ko se mi je to prvič dogajalo, sem bil v bistvu depresiven, ampak se tega takrat nisem zavedal. Bil sem kronično utrujen in brez volje in slabo sem spal. Kmalu zatem so se začeli panični napadi, anksioznost itd

[Sasy]

Ja, pri meni je podobno. Tezava se je pojavila po panicnem napadu. Imam pa konstantno tesnobo in simptomi se kar selijo. Poziranje je pac najnovejsi hit. Poskusajmo ostat pozitivni.

[nora]

Hej!

Tudi meni se dogaja. Takrat, ko je najhujše. Svoje čase sem si poleg obroka vedno postavila kozarec vode. Je izzvenelo. No par dni nazaj pa po dolgem času spet. Hrana mi kar obtiči v grlu. In potem iz samega strahu vsak grižljaj skoraj utekočinim. In z vsakim grižljajem je slabše. Kot bi izgubila refleks za požiranje. Bolj me je strah, slabše je.

"Samo" tesnoba je.

Vse dobro