Po 7letih spet na dnu

[vesna25]

Pozdravljeni!

Nekateri poznate mojo zgodbo,nekateri ne.Še sama ne vem,kam se uvrstiti:paničar,hipohonder,okm?
Imam pretiran strah pred boleznimi,to traja od moje rane mladosti,ko sem vsa potna brala babičin zdravstveni leksikon in se obenem tresla.Imam vzpone in padce,sedaj pa lahko recem,da je res izjemno tezko obdobje zame.

.Imela sem ze milijon bolezni,nazadnje je bilo tako hudo obdobje leta2010,kjer me je nevrolog poslal na mri zaradi glavobolov.Ni ugotovil nic posebnega,razen nekih sprememb ki so baje iz otrostva in so nepomembne.Nisem si dala mira in sem klicala radiologa,ki je rekel da slike niso ravno ok in da bi mogoce potrebovala se kak pregled,punkcijo...skratka:slike je dobil v roke moj nevrolog,nisem verjela da je vse ok,in jih je pogledal se kolega mojega nevrologa.Vse ok,pac neke spremembe,baje jih imamo vsi.Spet sem klicala radiologa,ki je rekel da ni nic hujsega na slikah in da je vse skupaj nepomembno in da ni vedel da sem tak panik.Takrat mi je nevrolog predpisal cipralex ter psihiatra,pod nujno.
Po cipralexu se je vse nekako umirilo,z vmesnimi obdobji strahu...in sedaj se je ponovilo.Po7letih v hudi obliki.Je bilo obdobje,ko sem prenehala s cipralexom in je bila kriza.Koza se mi je ježila,skozi me je neki bolelo,pa kaki mravljinci,...vpis v google mi je vrgel multiplo.Obcasno se mi je naježi koža brez razloga,kar na enem predelu.Kot neka elektrika.Ze en teden pa me na levemu stegnu-boku pece koza na dotik.Moj dr je na dopustu,sem vprasala na med over forumu dr.splosne medicine,,baje zna biti stisnjen kozni stegenski zivec.Itak si sama ne dam miru in me je se vedno na smrt strah multiple.
Moja osebna zdravnica pozna moj strah in me skozi tolazi,da to ni to..povsod iscem potrditev,zasvojena sem s tem strahom,z vsemi se pogovarjam o temu..izgubila sem apetit,imam skozi hude napade tesnobe in ne funkcioniram.
Je se kdo imel podobne simptome,ježenje kože,elektrika,,pekoča koža(na novo)na dotik?
Hvala vsem za nasvete in tolazbo.Lp

[Cvetlica]

Živijo,

sicer nisem imela tako hudih težav kot ti, vendar sem tudi jaz na začetku vir svojih težav iskala v fizičnih razogih. Ker bi tako imelo smisel, da imam kup fizičnih simtomov. Pa temu ni bilo tako. Prvo leto sem trikrat čekirala kri v prepričanju, da imam ščitnico po mami. Ko sem začela z ADji pa sem se odločila, da potegnem črto in se sprijaznim, da psiha dela čuda. Ker če kar naprej hodiš okoli zdravnikov se res počutiš kot pacient.
Občutek obupanosti in depresije pa se nam pojavlja, ko se stvari ponavljajo. Vendar če se sprijaznimo, da smo pač drugačni je veliko lažje. Spomnim se na primerjavo z dojenčki- če bi dojenčki po prvem, drugem ali pa tridesetim padcu obupali ne bi nikoli shodili. Enostavno vstanejo in gredo naprej.

Moj nasvet : sprejmi se, iz vsakega padca se nekaj nauči in pojdi naprej

Vso srečo.

[mali a]

Hej,

jaz imam pogosto obcutek elektrike in tudi mravljincenje mi je poznano, seveda kot posledica tesnobe in ne multiple. S tem obcutkom pekoce koze nimam izkusenj, ampak sem kar prepricana, da ni kaj usodnega ...

[elina]

pozdravljena vesna,

tudi jaz sem kar prepričana, da ti to vse zganja psiha. in ne MS. tudi jaz sem imela ene pet let nazaj vse možne bolečine in čudne občutke po telesu; zbadanje, rezanje, mravljinci, elektrika, stiskanje, zategovanje, občutki zvijanja kosti, koža se mi je kar naprej ježila kot tebi, vsake pet minut (in ja celo po glavi  ), peklo me je tudi, cel hrbet (kake dva tedna), da sem si morala zvečer gor dajati mokre brisače. da ne govorim o vrtoglavicah, omotičnosti, glavobolih, popolne šibkosti v rokah in nogah etc. vsi simptomi so se kar nakladali drug na drugega, po enem mesecu sem jih imela 100  . seveda sem bila ziher da imam MS. takratna psihiatrinja mi je zrihtala nekega dobrega nevrologa (njen kolega), ki je rekel da toliko znakov naenkrat ne more biti MS. seveda me je prej dobro pregledal in rekel da nima nobene podlage da me pošlje na MRS ali na lumbarno punkcijo (ker sem tečnarila za to). sem si potem sama plačala pregled MRS (da sem bila res ziher), pokazal ni nič narobe. takrat sem bila že nekaj časa na zoloftu, ko se je to začelo. po netu sem začela brati o tem, da sta za depro ali ankso z bolečinami zelo priporočljiva cymbalta ali effectin, prosila zdravnico, da mi zamenja, prekinila zoloft v dveh dneh, takoj šla na cymbalto (prva dva dni po 30 mg, nato 60 mg). stranskih nisem imela čisto nobenih pri zamenjavi, bolečine in občutki pa so se po ene parih dneh na cymbalti začeli precej zmanjševati. v dveh tednih jih je 70 posto izginilo, v enem mesecu pa 95 posto. pred tem sem bila nekaj mesecev na bolniški zaradi vsega.

vidim tu na forumu, da jih ima dosti razne bolečine in občutke in mislijo zato da imajo MS, ampak že po moji izkušnji vidim, da nam v veliki večini primerov te zadeve zagode kar naša psiha 

aja, pa v času hudih bolečin (preden sem šla na cymbalto), mi je za nekaj ur zelo pomagal helex (verjetno bi bilo isto s kakim drugim pomirjevalom), anksiolitiki zelo sprostijo mišice in psiho, verjetno zato.

srečno

[vesna25]

Hvala vsem za prijazne besede

Se trudim,danes sem boljše,bom govorila tudi s psihiatrinjo o menjavi zdravil,jemljem namrec cipralex ze 7let,1tbl dnevno.Hodim tudi na psihoterapijo,ki pa je na na dva mesca.Najvecje tezave mi
povzroca ta moj strah pred boleznimi,ki mi butne ven parkrat letno,in bi rada to premagala.
Hvala vsem vam,ki ste si vzeli cas in "me prebrali".
 

[Nives]

Psihoterapija na 2 meseca je čisto premalo vesna. Moraš hoditi vsak teden, da je efekt. Tisti splošni pogovor na 2 meseca po 15-20 min ni psihoterapija.
Verjamem, da ti bo uspelo! 

[zoyo]

Živjo Vesna,
tudi sam imam podobno težavo, mislim strah pred boleznimi. Ob tem tudi tesnoba in depresija. Stvar me tudi pri meni spominja na OKM. Pred leti, zdaj že kakih 20 let nazaj, sem bil prepričan da imam MS. Pri meni je šlo za omotice, občutek nestabilnosti pri hoji in nerodnosti v rokah, utrujenost in šibkost, motnjo požiranja. Že prej je bil občutek težkega dihanja, pa palpitacije, vse do napadov panike, ko sem ob tem mislil, da me bo zadušilo in bom umrl, da imam astmo, pa pljučno embolijo, pa bolezen srca itd. Skratka, veliko raznih diagnoz sem našel. Te stvari, ti občutki, še vedno pridejo, le da niso več tako intenzivni in jih znam nekako obvladovati. Ob zdravilih je bolje (nekaj časa cipralex, pa potem zoloft in asentra), celo bistveno bolje, le da se potem odločim za prenehanje, potem pa se po nekaj mesecih vedno spet pojavijo težave. Trenutno jemljem Zoloft, pravzaprav ga spet uvajam, že dalj časa pa hodim na psihoterapijo, redno tečem, plavam in kolesarim, delam jogo in sprostitvene vaje. Strinjam se z ostalimi, da tvoja zgodba nič ne kaže na MS. Pa tudi to, da je psihoterapija na 2 meseca premalo, da mora biti tedenska.

Želim ti vse ok

[vesna25]

Hvala vsem za tople besede
Dejstvo je,da ne razlikujem,kdaj me je upraviceno ali neupraviceno strah.
Vrtim se v krogu,bojim se ponovnega mri,ker vem,da bi zivotarila ob cakanju na mri in ob cakanju na izvide.Trenutno tako,kot sem sedaj,ne zivim...Nikoli nisem zates sproscena,skozi mi mrgoli da itak nekaj bo,in ne morem uzivati zivljenja in trenutkov.Zanimivo,za prehlade in ostale bolezni me ni strah,razen za nevroloske,sploh ms.

Moti me,ker imam celo kopico senzoricnih obcutkov,od jezenja na dolocenih predelih koze-mrazenja iznenada,do tiscanjandolocenih predelov koze,do pekoce koze na stegnu.sicer nic ne traja po par dni,max kak dan dva,tri...potem preneha.Imam super psihoterapevtko,ki mi pomaga,aedaj me naroca pogosteje.Rekla je,da te senzoricne motnje niso ms,in da je ms se vse drugo kot to.Tako da ja.Imam tudi vsiljivke,npr ce bom vzela te barve loncek se bo zgodilo najhujse,ce bom vzela to pa to krpo bo tudi nekaj narobe,ce bom zamenjala kozarec isto,se bo pokazalo nekaj nevroloskega,itd..
Vceraj npr me je tiscalo okoli gleznja,kot en trak,in je bila koza malenkost res malo nagubana.Itak mi je spet udarila psiha in moj strah pred ms.
Sicer te kompulzije me ne motijo oz niso pogoste,so pa prisotne.Zelo mi pomaga,ko se pogovarjam z vami na forumu ter delim izkusnje.Hvala vsem.

[Novavie]

Se opravicujem, ce sem zasla s temo, ampak meni se je tudi po 7 letih spet zgodila huda tesnoba (ze takrat so mi diagnosticirali panicno motnjo/ansioznost) in sem imela mir do 14 dni mazaj, ko se je zacel vrocinski val-jz pa tako obcutljiva na spremembe... in spet sem bila v zosu, kljub jemanju Asentre 100mg na dan... danes je ze bolje, vendar se mi po glavi non stop sprehaja misel , kaj ce zbolim za psihozo? To me ponovno spravi v tesnobo, pa kljub temu da vem, da so to samo moje misli, se vrtim v zacaranem krogu...Zanima me, ce je mozno kaj takega?

[Nives]

Pravijo, da če se o tem sprašuješ,  pol si ok. Če si v psihozi baje ne vidiš,  da je kaj narobe s tabo.
Tale,  da boš zbolela za psihozo je tipična anksiozna. Tako kot so, da se nam bo zmešalo,  da bomo kaj fizično zboleli,  ipd.

Po mojem si lahko oddahnes

[Novavie]

O Nives hvaaalaaaa, mi je takoj lazje

[Sadina]

Pozdravljeni

Sploh nevem ce sem na pravi strani in nocem nobenega uzaliti ali karkoli ampak ima veliko tezavo.Sama imam sicer panicno motnjo oziroma napad .Sama obiskujem psihoterapijo in pijem tablete Laif 900 mg.Nsmrec 1.5 leto nazaj sem se preselila v Nemcijo z druzino. Vse skupaj je zelo vplivalo na mene in se posledica da nisem govorila z mojo druzino zelo dolgo.Takrat se je pojavil strah da se mi bo nekaj zgodilo po prvem napadu nisem vedela kaj je trrsenje trzave z dihanjem obcutek da bom umrla .Nakar mi na urgenci ugotovoijo da imam zacetek pljucne embolije kar je hvala bogu ze mimo z zdravljenjem je sla sttran ampak vedno ostaja strah da se bo vrnila.Nazadnje sem bila na urgenci konec julija ker mi je zdravnik rekel da je moje zdravlje dobro ampak psiha zanic.Sama sem mu povedala ko dobim te simptome se ne morem obvladati.Psihoterapevtkijna me uci da so to samo napadi vendar sem sama prisla do te tocke da ne morem vec naprej.Nimam motivacije da de bolje pocutim ker vedno ko pride bolecina se vse skupaj vrne in ja da ne govorim o vrtoglavici kar pravi in neurolog in psihijatrinja ds je to posledica teh napadov panicnih.Sama sem obupana nimam druzbe tukaj v Nemciji vse to me ubija razmisljam da hrem nazaj v Slovenijo ampak kot pravi psihikatrinja pravi tezave ne bodo izginile tam ker mislim da mi bo takoj bolje tam.Kaj naj naredim.....
Se enkrat hvala in se opravicujem ce sem na napacni strani pisala .
Hvala

[vesna25]

Pozdravljeni

Upam,da se vsi držite in ste ok.
Vedno dobim lepe odgovore in mi dosti pomenijo vaše izkušnje.Še enkrat-hvala.

Sama se kar držim,sem povečala cipralex na 1,5tbl,edino kar me moti je nočno potenje,ki je prisotno po obdobjih,odkar jemljem adje.Strahovi so se nekako umaknili,čutim pa,da se niso še popolnoma odstranili.Saj bo...
Sadina,si na pravi strani,povsem te razumem(o),kar predstavi se nam pa napiši nekaj o sebi,pa malce pobrskaj tukaj,boš vidla da nisi sama.Tukaj sem vedno dobila pomoč in verjamem,da jo boš tudi ti.
Pozdravček vsem

[Petraa]

Živjo, ko sem prebrala zgodbe in komentarje sem našla odgovor na moje trenutne težave. Mravljince že nekaj časa na momente občutim v rokah in nogah. Ponoci se zbudim ko ne čutim roke in jo masiral in menjam položaj spanja. Nisem si nič zalegla tako sa bi prekinila prekrvavitev ampak samo od sebe. Zadnje dni pa opažam Špika je po nogah kot bi me vsake tipko časa nekdo z pinceto potegnil za dlako? in seveda tako kot vsak greš brat bolezni ožilja, pa zamašene žile pa posledice covida in cepljenja pa si že skor na pokopališču in normalno da te skrbi. Jaz sem  kakšno leto in pol čisto brez zdravil. Ne rečem da sem zdrava in super ampak sem se bre zdravil počutila bolje. Občasno sem vzela Persen in prebrodila kakšen napad tesnobe ali na splošno slabše počutje. Ker pa se telesni simptomi kar vrstijo me zelo motijo. Zelo me je strah antidepresivov. Z Asentro nisem imela dobrih izkušenj. Dobila sem jo zaradi napadov tesnobe, anksioznosti in depresije saj sem izhorela in obležala. Zdravilo mi je pomagalo da sem se postavila na noge mi je pa povzročilo več tesnob zelo močnih ne nadzorovanih, omotica, potenje, 15 Kg teze, utrujena sem bila in zelo zaspana, brez libida, zabuhla v obraz. Ko sem zmanjševala sem se počutila bolje se posebej ko misliš sa bolezni ni in da si zmagal. Dobil samozavest, veselje do življenja. Potem pa začne želodec bolet polno kisline, pa menstruacije močne in boleče, pa težave z jajčniki, isijas me uscipne pa v križu zagrabi skoz se nekaj fizičnega vrsti kot bi bila stara pa sem 40. Verjamem da me matrajo ženski hormoni in begajo psiho hormone samo skoda mi je jemati antidepresive ki lahko zabrisejo resno bolezen in si v svojem svetu brez čustev in čutenja. Veliko me moti tudi telesna teza. Vedno sem bila srednje postave ko pa sem jemala Asentro sem menjala oblačila vsake 3 mesece saj sem vzgajala kot kruh. Sem v začaranem krogu. Zelo me motijo telesni simptomi in zelo se bojim in izogibam zdravil. Če greš na zdravila in če ne moreš brez njih to pomeni sa si lahko celo zivljenje na AD-jih. Kaksne so vaše izkušnje in mnenje. Pozdrav Petra

[Prestrasenka]

Oh, kako te razumem Petra! Sama sem na AD-jih že 13 let od poroda. Zamenjala sem jih tudi že kar nekaj, ravno tri mesece nazaj po hudi epizodi sem spet na novih. Vse bi dala, da se jih rešim pa ne vem kako! Niti malo želje po spolnosti, vedno utrujena, brez energije, nenehne bolečine vse povsod. Saj ne rečem, so mi pomagali pri hudi tesnobi ampak, če bi to vedela 13 let nazaj, ko bi popila tudi strup samo, da tesnoba preneha, jih ne bi začela jemati. Bolje da bi bila kak mesec na apaurinih pa potem počasi zmanjševala kot pa zdaj to čudno stanje! Z AD- ji se počutim slabo, brez njih pa še slabše. Sovražim to odvisnost in večna briga, da mi jih ne zmanjka, da jih ne pozabim vzet, ko grem na počitnice, da jih ne izgubim in joj joj joj... A bom sploh še kdaj zares živela? Stara sem 38 pa se počutim kot starka tik pred koncem...

[Tačkica]

živjo obema,

jaz samo pravim, nekdo jemlje zdravila za pritisk, drugi pač jemljemo AD .. jaz sem se pač s tem sprijaznila.

Meni delujejo OK... zakaj jih pa jem.. dolga zgodba, sem že vse napisala na teh straneh 

Prestrašenka... bi rekla, da nimaš pravih AD,jev 

Petra, ne verjamem da AD,ji "zabrišejo" simptome prave bolezni. Samo lažje se verjetno spopadaš z njimi.

Drugače pa, vseh nas je strah bolezni, mar ne  ampak verjetno nihče ne mora reči, kako bo odreagiral ob "slabi" novici... Jaz zase že ne. Mogoče bom mirna, mogoče ne

Držita se ..