Imam podobne težave. Meni pomaga pozitiven self talk. Na primer, če me je strah iti v trgovino ali na sprehod, ker se bojim, da mi bo tam slabo, me bo zgrabila panika, bom padla v nezavest.. in se vsi simptomi zaradi strahu itak pojavijo, ker razmišljam o njih, se probam racionalno pogovoriti sama s sabo. To zgleda na primer tako, da se vprašam, kaj mi te simptomi lahko zares naredijo? So zelo neprijetni ampak je konec koncev vseeno, a jih doživljam na varnem doma ali pa zunaj v trgovini. V vsakem primeru bodo slej ko prej minili in čeprav so neprijetni, lahko kljub njihovi prisotnosti delam vse, kar bi sicer, če teh simptomov ne bi bilo. Sliši se preprosto, ampak ni. Meni pomaga, če si ves čas to ponavljam, dokler ne prebijem ledu in se spravim ven in vidim, da ni tam nič drugače s temi simptomi, kot doma. Sem prebrala tudi eno knjigo o anksioznosti, ki govori o tem in si slikala določene strani, ki me spravijo na realna tla, pa jih prebram med hojo v trgovino, ali kjerkoli čas to potrebujem. Ena taka, ki me vedno pomiri je ta, da so te simptomi zgolj naval adrenalina, ki mine v nekaj minutah, v kolikor sami ne potenciramo panike. Torej, teh simptomov ne preganjam in se jim prepustim, čeprav je težko, ampak resnično pomaga in hitro mine - 10minut, namesto 1 uro, če še paničarim zraven in se jih poskušam znebit in se jim upirati. Torej na kratko: pozitiven samopogovor: zmorem kljub simptomom, čeprav je neprijetno ni nevarno, nič se mi ne more zgoditi, minilo bo, pa kaj če so tesimptomi tukaj, itd. Ne vem, če vam je to blizu, koristno in uporabno, morda poizkusite, če ne pa je še mnogo drugih strategij, ki jih lahko poizskuite. Predlagam vam to knjigo o anksioznosti, ne vem točnega naslova, je pa zelo debela in slovenska (jih ni veliko). Upam, da vam kaj kosristi.
