Zakaj je težko biti empatičen

[Lost]

Empat je človek, na katerega vplivajo energije drugih ljudi in ki ima prirojeno sposobnost, da intuitivno čuti in dojema druge. Če ste tudi vi empat, na vaše življenje precej nezavedno vplivajo želje drugih, njihove misli in razpoloženja.

Preberi več na portalu >>>>

[Nives]

Evo mene

[gogi]

Empat je človek, na katerega vplivajo energije drugih ljudi in ki ima prirojeno sposobnost, da intuitivno čuti in dojema druge. Če ste tudi vi empat, na vaše življenje precej nezavedno vplivajo želje drugih, njihove misli in razpoloženja.

Preberite več na portalu --->>

 

[simonchy]

Hm.. 

očitno še ena... 

[Nives]

V tem je tud velik pozitiven del.. pa ni vsak do potankosti na ta način kot tu notri piše..

[logpop]

Smo vsi taki. Bolj inteligentni so pa še bolj v to nagnjeni, ker lažje opazijo znake.

[zoyo]

meni se pa zdi, da smo vsi ljudje malo taki, samo da se ne razumemo in da se ne sporazumemo dovolj med sabo... in potem izpade neempatično

[Travis]

"Če ste empat, preprosto povedano, hodite po svetu z nakopičeno karmo, čustvi in energijo drugih."

Po domače - ste po duši pezdetek z izredno nizko čustveno inteligenco, ki stalno dovoljuje, da vanj penetrira in se odlaga vse sranje te oble in potem si še drznete v mislih poustvarjati lastno križanje na dnevni ravni 

Pri veliko t.i. empatih je opaziti sindrom bežanja od njih samih.. Dostikrat tudi najbližjih

Se strinjam, da je sposobnost vživljanja v druga živa bitja ključnega pomena za dostojanstvo v soobstoju, ampak članek malček preveč favorizira "človeške kante za čustvene smeti" drugih. Empatija naj bo sorazmerna z empatijo na drugi strani, razen če gre seveda za živali - end of story.

Vsakdo, ki gre preko sebe v narobno smer in se pusti "brezmejno cuzlat" drugim mu noben ples,
glasba ali mantre na koncu dneva ne pomagajo kaj dosti, če se nihče, ki stalno ali pa naključno prejema njegovo pozornost ni sposoben vživet tudi v njega. Dvosmerna je to, bi reku čustveni policaj.

Chuss, T.

[logpop]

Če hočeš bit empatičen (razumevajoč do drugih) moraš imeti v glavi res pošlihtano.
Ker če nimaš boš imel te probleme:
- slabo se boš počutil, da se več  stvari ne vrti okoli tebe
- čutil se boš odgovorne za probleme drugih, ki te bodo delali živčnega. Večina ljudi si raje zatiska oči pred naprimer mučenjem živali kot pa da bi pogumno pokazala problem in probala kaj narediti glede njega, saj ni nujno, da greš takoj v akcijo, za začetek že zavedanje problema zadost.
Prav je da si empatičen. Samo ni to za vsakega. Je pa treba delat v to smer, da si čimbolj.

[Poni]

Se strinjam z vsem temle tule napisanim. Vsi simptomi so pravi.
1. Res hodim naokoli z vso to kramo, kot zgoraj navedeno.
2. Res sem totalen b_b_c. (vpiši manjkajoči samoglasnik). Kot je povedal moj spoštovani predhodnik, katerega vzdevek pa sem v teh nekaj sekundah že uspel pozabiti. Veste, jaz znam zelo dobro pozabljati imena.
     Mimogrede, sposobnost vživljanja v druge pač ni nekaj, s čimer bi se hvalil. Še več, te zadeve sploh ne morem zavestno nadzorovati. No, zdaj vidite, kako hudo je z mano. Kakšna bo diagnoza?

Gremo naprej? Ne, smo že fertig.
Samo še ena oslarija za konec. Se sprašujem, kaj je teže: biti empatičen ali simpatičen.
Imata ti dve stvari kakšno zvezo? Upam, da ne.


                         Poni

[logpop]

Imata vezo. Težko si simpatičen, če nisi empatičen.

[Nives]

Imata vezo. Težko si simpatičen, če nisi empatičen.

Kljub temu, da sem bila sama z "vzgojo" programirana in delana za druge, se nekoč nisem dojemala za empaticno. Predvsem nisem imela nobenih mej. Okrog prve epizode depre sem bila predvsem žrtev in izkoriscevalec drugih. Čeravno sem imela tudi takrat se vedno okrog sebe ljudi, ki so me sprejemali, sama v sebi nisem videla ničesar,  kar lahko ponudim drugim. Po eni bridkI izkušnji z nekdanjo prijateljico, je tako bolelo in odmevalo v meni, da sem si res želela sama začeti dajati drugim. Načrtno sem razvijala empatijo in sočutje. .. V teh rečeh sem postala zelo dobra in je podprlo mojo dušo in razvijajoca duša,  ki je vedno bolj zares cutila in razumela druge, je podprla empatijo in sočutje do drugih. Leta sem slonela na tem... ker se mi je zdelo, da nimam kaj drugega ponuditi. Moja osebnost se je šele razvijala. Okrog mene se je ustvarjala "čreda čustvenih prosjakov". Po eni strani sem bila res empaticna, po drugi večkrat pokroviteljska. Svoje težave sem potem nosila samo sama s sabo.
Potem sem večkrat ugotavljala, da se znam s pomočjo drugim tudi izcrpavati. Nisem se znala dobro ločiti od bremen drugih, vlačila sem jih s sabo. Preveč sem se dala na "program izkoriscanja". Zadnje dobro leto si dovoljujem, da nisem vedno na razpolago. Velikokrat zavrnem stare prijateljice in se koga,  ki so bilI vajeni, da rada pomagam in jih pogovor z mano reši njihovih stisk. Zadnje leto sem nekajkrat z grozo ugotovila, kako me nekateri predvsem potrebujejo. Saj te isti ljudje so nekoč pomagali meni, ampak... nekje so meje. Naucila sem se, da rečem ne, ko ne čutim da bi v tistem trenutku pomagala. Nisem kanta za smeti!! Moj se je veckrat križal nad to mojo pomocjo drugim. Tudi po nekaj ljudi na dan me je klicalo za custveno pomoc. Stare prijateljice, veliko ljudi me kontaktira na temle forumu prek ZS za pomoc. Izzarevam to energijo pomoci?
Letos sem ustvarila nekaj novih odnosov, prijateljstev, kjer so te osebe empatične in socutne, hkrati pa je odnos dvosmeren. Ta dvosmernost, o kateri je nas Travis tudi pisal v post-u je nujna za nek zdrav odnos. Novi prijatelji me "ne rabijo". Sfolgajo samali s seboj, včasih se s problemi delijo z mano. Včasih se sama delim z njimi. Daleč večji čar je samo "biti z nekom, ob tem ko noben drugega nujno ne potrebuje, ampak zna deliti, hkrati pa sfolga sam s sabo". To je en čar bivanja v prisotnosti v trenutku, ko se lahko izmenja vse, kar je. To je tudi zabava in vse drugo prijetno. In včasih tudi delitev manj prijetnega. Pri skoraj 40 letih si menda lahko dovolim imeti tudi odrasle odnose  .
Ustvarila sem pa tudi en odnos, kjer je pa še: s teboj mi je fino, ampak tudi "rabim te". Torej se vedno nastopam tudi "v stari verziji". Tako, da se lahko spet malo ukvarjam tudi s tem... Zakaj to jaz rabim?
No...Mogoče sem se preveč na dolgo razpisala. Ampak tako verjetno pri večini zgleda nek tak proces. Zelo dragoceno bi mi bilo prebrati tudi vaše izkušnje,  če ste se ukvarjali s tem področjem.

[logpop]

V pravo smer razmišljaš Nives.
So ljudje, ob katerih se počutiš kot milijon evrov kot bi rekli američani ali pa so ljudje, ob katerih se počutiš manj kot drek. Pa to ne delajo zavedno, taki so podzavestno. Ene 20% ljudi spada v prvo kategorijo in 80% v drugo.
Veliko, najbrž vsi, ljudi s psihičnimi problemi spada v drugo kategorijo. Moraš biti res psihično zdrav, da znaš ljudem dajat občutek, da so pomembni, veliko vredni itd. To da si pokroviteljski do njih je že en način, kako jih potlačiš v drek, sam sebe pa narediš močnega.
Saj to sem že povedal, da je eden mojih glavnih ciljev to spremenit na meni. Pa še na drugih. Spremenit svet v to smer, da bo čimveč ljudi spadalo v prvo kategorijo, ne v drugo. Najprej pa sebe. Enostavno zato, ker bi vsi skupaj tako bolj uživali.

[Nives]

Krasno Logpop
Jah glej...Tudi jaz se razvijam in spreminjam. .. nekoč sem znala bolj cuzati, se prilepit, bit pokroviteljska. . Danes znam pa kaj več.

[Nucky]

Mogoče sem včasih bil pa sem nehote naučil, da to izklopim. Zdaj me pač drugi ne zanimajo, kot tudi ne njihova energija,čustva. Ne vem sicer kako a me ne gane nič več o drugih, včasih me pa je.

[Lost]

https://sensa.metropolitan.si/za-navdih/lastnosti-empati-skrivanje/

To so stvari, ki so pri empatih zelo izrazite, a jih želijo ponavadi v družbi vsaj delno prikriti, da bi ustrezali družbenim pričakovanjem:

1. Občutljivost
Empati so preobčutljivi posamezniki, ki ponavadi skrivajo svoja čustva, da ne bi spravili drugih v nelagodje.

2. Vpijanje čustev
Empati blestijo pri absorbiranju čustev in dobesedno občutijo bolečino druge osebe.

3. Introvertiranost
Empati radi preživljajo čas na samem, da si lahko odpočijejo od stimulacij okolice, ki so za njih velikokrat utrujajoče. Da bi se izognili nevljudnosti, so pogosto “ekstrovertirani” introverti.

4. Močno ljubijo
Empati so izjemno sočutni in vedno skrbijo za svojo družino, prijatelje in družbo na splošno. Sposobni so globoko ljubiti in biti hvaležni za tiste v svojem življenju. Včasih se jim lahko zazdi, da jim je za druge preveč mar in to želijo prikriti.

5. So enostavni za izkoriščanje
Empati niso šibki, vendar so zaradi svoje sposobnosti razumevanja drugih lahko tarča manipulatorjev.

6. Zlahka postanejo žrtve stresa
Glede na to, da empati močno čutijo intenzivna čustva, ni čudno, da jih ta zlahka prevzamejo in postanejo pod stresom, a tega velikokrat ne bodo želeli pokazati navzven.

7. So človeški detektorji laži
Empati imajo različne sposobnosti, ko gre za branje drugih ljudi. Odlični so v odkrivanju laži in gledanju skozi človeške maske, a te informacije velikokrat zadržijo zase.

8. Pretirana nagnjenost k dajanju
Empati so vedno pripravljeni pomagati drugim, pogosto na lastne stroške. Postavljanje drugih pred sebe jim pogosto povzroči čustvene travme.