Kar se tiče njenih potreb, sem vedno delal v tej smeri. Ona pač ni imela urejene družine, mati jih je vzgajala, da je njihov oče slab in zmotno je bilo moje mišljenje, da bo ona kaj drugače obravnavala svojega partnerja. Bolj mislim, da je začutila, da jo resnično imel rad, ter da lahko manipulira z mano. Tega pa nisem dovolil. Marsikaj sem pogoltnil, vendar teptanja pa ne. Ko sem se postavil zase je pa sklenila da z mano ne more več. Zdaj ko gledam za nazaj, sem jemal tablete zaradi osebe, ki bi jih morala, pa jih ni. V sebi nosi veliko breme, da je očetu obrnila hrbet, skupaj z materjo in bratom, da se je kasneje obesil. Vendar sem ji vedno stal ob strani. Hvala obema, nekako bom moral to preboleti...
Sem se danes tekom zaradi ne ravno spodbudnega vremena podaljšane vožnje čisto
naključno spomnil nate oz. na zgoraj citiran odgovor. Morda je na to vplivala
neka soul pesem iz 60ih s podobno tematiko tvoji "Baby mamma drama" ali pa enostavno
slaba vest na moji strani, ker sem dobil občutek, da sem morda malo preveč "udrihal
po tebi" vse zavoljo iskrene želje, da se čimprej izvlečeš in se ne "ujčkaš" s spletnimi
tolažbami v nedogled, ampak ukrepaš. Sicer vedno najprej tudi pri sebi iščem vzroke za
nastale situacije v življenju, bi se pa postavil še malo na tvojo stran, izhajajoč iz
dejstev, ki si jih sam navedel.
Kristalno jasno in razvidno iz tvojega teksta je, da je pod vplivom svoje mračnjaške
in strupene matere očitno nadaljevala odnos do moških in ga v celoti projecirala nate.
Ljubezen oz. intimni odnos zmotno doživlja, kot nekaj, kjer se to izkazuje z manipulacijo
in bolj, ko lahko to izvaja - večjo zadovoljitev doživlja, obenem pa jo seveda najbrž
(v kolikor še ni dokončno čustveno zafurana) dejstvo, da lahko samo tako doživlja "pravo
ljubezen", (saj je drugačno nesposobna izkusit), v stalnem konfliktu sama s seboj, kar
trenutno rešuje s tem finalnim dejanjem, kjer tebe neusmiljeno reže ven iz kadra, kjer si
ti po vsej drami pričakoval romantičen konec, a ona zate niti nima več vloge.
Po vsem tem je nekako logično, da je s tvojim zoperstavljanjem drugačnem režiranju
tekom odnosa, sploh pa sedaj proti koncu njej dokončno prekipelo saj v svoji bolani
glavi ne vidi več priložnosti za pravo "ljubezen". "Man-eater bitches" so to, če se
še bolj po moško postavim na tvojo stran. Dolgoročno si lahko vesel, da si se jo rešil,
saj bi glede na njeno družinsko anamnezo, če že ne končal, kot njen oče pa zagotovo
živel v pravem peklu, kjer bi še naprej izgubljal sebe in po nepotrebnem trpel.
Kar se tiče zdravil se ne strinjam s tabo in mislim, da bi jih morala imeti oba poleg
kvalitetne partnerske terapije, obenem pa absolutno zmanjšat ali pa kar prekinit stike
z njeno materjo, saj je njen rakav vpliv v veliki meri zaslužen za vse nastalo.
Vsekakor pa moraš razčistit tudi pri sebi zakaj si sploh rinil v tak odnos oz. se v njem
po tem, ko si že videl koliko je ura & komu zvoni še nadaljeval, celo s spočetjem otrok,
ki sedaj vse skupaj, vsaj na začetku prekinitve še toliko bolj otežujejo, kot predmet
viška manipulacije z njene strani & družine. Zdi se mi, kot da gre s tvoje strani za neko
vrsto samokaznovanja oz. kot da si ne zaslužiš boljšega, ne vem. Te odgovore boš moral
poiskati sam. Racionalno že vidim, da štekaš, torej, ne ovira te pomanjkanje učinkovitosti
uma, ampak čustveno prevajanje situacij, ki bi se smiselno naselile tudi v razum.
Vse dobro, T.
P.s.: Seveda se lahko v vsem popolnoma motim..
