Hej, zmajčica!
kako si pa kaj sedaj? (vidim, da je kar stara tema)... So prislike popolnoma izginile, ali jih pač lažje sprejemaš? Upam, da si ok, da so AD prijeli, psihoterapija pomagala.
Tudi pri meni se je tesnoba v večji meri pojavila že med nosečnostjo...bila sem prepričana, da bom prehitro rodila (nato sem rodila po roku
), samo takrat še nisem vedela, da je to depresija. Res sem bila prepričana, kaj je z mano vse narobe. Po rojstvu 2. otroka, sem imela težko obdobje, starejša je zbolela za epilepsijo, z dvema malima otrokoma sem bila nonstop sama doma, živela sem v občutku krivde, da se ne morem ne enemu in ne drugemu dovolj povečati, mislila sem, da sem za hčerino epilepsijo kriva jaz (ko še nisem vedela, da sem noseča, sem pila alkohol in so me razjedali dvomi, da je zaradi tega zbolela). Tudi teh stisk nisem jemala dovolj resno.
No, ko pa te konkretno butne po glavi, pa jih začneš jemati resno.