Piquedram, fajn te je brat.In bravo, da si opustil alkohol. To je ogromen korak. Bit moraš že kar močan, da se za to odločiš - ker kot sam opažaš, se začne ob tem lomiti socialna mreža, menjujejo se ljudje v tvojem življenju, dogajajo se velike spremembe, ti pa imaš obenem en ventil za sproščanje strahov in napetosti manj oz. upam, da si ga uspel zamenjati s čim bolj zdravim. Saj veliko delaš na sebi. Je pa to spreminjanje dolgotrajen proces - pravijo, da se meri v desetletju. V tem pa se izmenjujejo vzponi in padci, ampak v globalu počasi le lezemo gor. Upam ...

Nives, upam, da so dnevi z boljšim počutjem vse pogostejši. Tudi jaz sem rabila tri mesece, da so AD začeli očitneje pomagat. Da ni bilo nenehnih obsesij in tesnobe. Zdaj se pojavljajo občasno. Jemljem jih kot smerokaz, kako ravnati, kot opozorilo, da je nekaj v ozadju in se skušam tega zavedat, ozavestit, kaj vse to je ... Gre počasi, a upam, da gre in da bo šlo.
Ne vem, ali je tvoja prijateljica že nazaj iz bolnice. Naj te potolažim, da tam ni nič strašnega. Jaz gledam na svojo hospitalizacijo kot na pozitivno izkušnjo. Meni je odmik od vsega dobro del in če ne bi bilo okoli tega take stigme in praznega ustrahovanja, bi se raje kot za samomor, takrat odločila za odhod v bolnišnico.
Pa še ena moja opazka ... ne vem, če ti bo prav, da jo izrazim, ampak se mi zdi, da zelo hrepeniš po ljubezni, ne preneseš občutka, da te ne bi imeli radi ... Delaš na psihoterapiji na tem? Veš, otroci hitro zaznajo take naše šibke točke in potem to zelo radi in spretno uporabijo za manipulacijo z nami. Za otroka pa ni dobro, da skušaš "kupovati" njegovo ljubezen. Sin te ima zagotovo rad tako kot si. Si njegova mama, trudiš se in tvoja ljubezen mu je pomembna. Nič raje te nima, če mu nekaj kupiš, samo s svojim vedenjem to izsiljuje. Poskušaj gledati v globino, ne samo površinsko vedenje. Upam, da te s tem nisem prizadela ... Vse dobro.