Tukaj sem tudi jaz

[Yang]

Anchi, pa Krasna; ne se tako bati za druge, malo provokacije je včasih dosti bolj koristno kot pa sočutno pomilovanje in pozitivistično vzpodbujanje "ubogih počenčkov".

Sploh pa se ne bati, da bi škodilo nekomu, ki je v otroštvu dobil vse - temu res ne more priti do živega, ker ma res odlične temelje za življenje in lahko odlično prenese tudi kakšno bolj ostro besedo.

Drgač pa če prebereš celoto, ter ne izvzemaš iz konteksta, je jasno da nisem rekel, da ji ni pomoči:
rekel sem da ji ni pomoči pogojno - torej dokler noče spregledati iluzij!
Tebi Krasna, tudi ni pomoči, da bi ne nehala biti tako "huda" - dokler ne zmoreš pravilno razumet in v celoti prebrat kar kdo piše in sporoča ti pač "ni pomoči!"

[krasendan]

in tkole se potem yang skrije....hahahaha...opravičuje tisto "malo" provokacije...

[Yang]

Krasna, a si pomisla kateri tvoj vzorec projiciraš v svoji ogorčneni jezi name?

Ponavadi nas tako hudo jezijo naše lastne napake, ki jih pa vidimo in obsojamo le pri drugih.

Si se morda kaj našla "tu noter" in kaj pomislila in zavedla svojega "hudega" in brezobzirnega vedenja do drugih? Ali si ti res tista, ki je brez greha in lahko prva vrže kamen?

[Mija25]

Ne vem kaj naj napišem...Tole je me ornk "prešejkalo".

Občutka varnosti mi res manjka, saj vsi okrog mene kar umirajo (dobesedno ali preneseno); najprej oče, potem dedek, babi, druga babica je močno dementna, partner moje mame ima raka, mama se pod vsemi pritiski iz dneva v dan bolj sekira in gara, zdaj ko bi nekako jaz morala prevzeti vajeti pa se sesujem, izgubim službo, fant pojma nima kaj se dogaja, v januarju pa me čaka še operacija.

Oprostite za izpad.

Torej, malo bom brskala po vašem portalu in naročila TRIS.

Hvala.

[scorpion]

Kakšen izpad?

[krasendan]

Krasna, a si pomisla kateri tvoj vzorec projiciraš v svoji ogorčneni jezi name?

Ponavadi nas tako hudo jezijo naše lastne napake, ki jih pa vidimo in obsojamo le pri drugih.

Si se morda kaj našla "tu noter" in kaj pomislila in zavedla svojega "hudega" in brezobzirnega vedenja do drugih? Ali si ti res tista, ki je brez greha in lahko prva vrže kamen?

ne prou nič se nism našla tle notr...kjerkoli bi se že mogla...pa niti ne čutm nobene jeze do tebe...bolj se mi v bistvu smiliš...ampak to tak veš...

ne vem pa zakaj bi se našla kje...dosegljiva sm vsem, ki bi mi radi kej povedal...

thats it...

prepuščam temo miji...

[Mija25]

Tisti, zgornji...jamrajoči.

[scorpion]

Jaz še opazu nisem , da je jamrajoči....Tukaj gor smo pa navajeno že na tako ostre in "težke" poste, da je tvoj prava kamilica v primejavi z njimi..

Zdaj mi je malo bolj jasno ko praviš, da še fantu nisi zaupala o svojih težavah..

[Mija25]

Dobro hihi, napisan je bil v togoti in cepetanju

Lepo je če lahko komu poveš, pri nas se nikoli ni govorilo o bolečinah.

[Lost]

Mija25 kot vidis smo tukaj sami strokovni laiki, samo z lastnimi izkusjami.
Samo po nekaj postih si dobila povsem drug pogleda na tvojo tezave. Zato je pametno
ni pa nujno da si vsi ki pridete na forum poiscete strokovno pomoc in zacnete z kemijo.
Vsekakor pa si malo prebrsaj po forumu....zagotovo bos odprla se vec vprasanj in poslediscno
dobila tudi nekaj odgovorov.

[scorpion]

...Ja veš Mija..sej ne rečem, da nisi imela dobre ljudi okol sebe, vendar....praviš, da se nikol ni govorilo o bolečinah..Kaj to pomeni? da ste jih prikrivali...in odrivali..?

V bistvu pa je okoli tebe veliko bolečine, veliko bolnih ljudi, veliko smrti, kot praviš..., veliko izgub najbližjih..veliko bolećine..in o njej se ne sme govoriti...verjetno tudi ne kazati..in izražati..

Zdaj mi je bolj jasno , da is morala igrati in se pretvarjati...morda tudi kazati srečen obraz..Biti ljubljen pa pomeni  imeti možnost biti to kar si. ob nekom..tudi žalosten in nesrečen občasno..

Če pa se nekje vse igra..v odnosih,,potem pa se človek vpraša:Ali ni tudi ljubezen le neko pretvarjanje..?

[Mija25]

Enostavno, nismo omenjali. Sporočilo o nenadni smrti očeta sem dobila preko telefona, za pogreb sva morali z mamo kupiti lepo pisano oblekico, na pogrebu sem doživljala izpade smeha in naredila sramoto družini. Ko je umrla babica, se je pospravilo njene stvari in to je to.

Moj fant pa enostavno ne mara jamranja. Trenutno čakam na operacijo, me precej boli vendar ko mu povem, pravi samo "A tako."

[Mija25]

Samo razmišljam, ker že cel dan čepim pred računalnikom. Kako pravzaprav veš da si ljubljen s strani osebe, ki jo domnevno ljubiš? Lahko sploh v tem stanju, ko še sama ne vem kaj sem, ljubim? Ni morda to le eden izmed načinov da pobegneš v svet intimnosti in sanjanja o prihodnosti, z namenom, da prikriješ bolečo sedanjost in strahove? Je fer vpletati neko drugo osebo in jo mamiti s sanjami o prihodnosti, če sam ne verjameš da boš zmogel? Konec koncev pa, življenje se ne more ustaviti, ko se enkrat odločiš za zdravljenje. Delodajalec je po mojem mnenju upravičen vedeti, da imaš probleme, jaz jih dolgo nisem mogla skrivati. In ko te zašraufa, da se ti bo nekaj zgodilo......kako si pristrižeš perutke, da ne odfrčiš nekam kjer se počutiš kolikor toliko varno. Predstavljam si situacijo, da delaš za delovno mizo, imaš ogromno dela, šef ti da nalogo, ti pa se potiš, v glavi se ti rola, bliska pred očmi,......ti pa moreš narediti.
Kako pa?

[moonica]

Pozdravljena!

Tistih nelepih se sploh ne morem spomniti.

In to še ne pomeni, da jih ni bilo oz., da ti ne povzročajo težav ... lahko so v tebi, v podzavesti ... ne trdim nič, samo pravim, da je čisto možno ... Tudi sama za določene zadeve pred par leti nisem vedela, roko bi dala v ogenj (ne, cela bi notr skočila!), da je blo vse OK, imela sem vse, tudi ljubezen ... Počasi se ti začnejo stvari odkrivati ... nabiraš znanje, slišiš kaj sličnega in ti kakšna slika pade pred oči itd. ... ampak to je proces, to traja ... Po vsem prebranem sklepam, da morajo stvari v tebi še dozoret. Ne vem, če je trenutno rešitev to, da greš k drugemu psihoterapevtu, ne vem no ... lahko pa da ja, najbolje, da narediš kot čutiš. TRIS je dober priročnik, pa še mnogo gradiva je ... vzemi si čas.

malo provokacije je včasih dosti bolj koristno kot pa sočutno pomilovanje in pozitivistično vzpodbujanje "ubogih počenčkov".

Se strinjam! Ko sem brala to temo in videla, da se je javil Yang, sem si v mislih rekla "SUPER!", resno ... ker človek rabi malo tega in malo onega. Včasih je prav dobro tud riskirat (mal 'zapametovat' itd.), enkrat brcneš v temo, drugič ne ... Jaz vidim, da je v tem primeru Yang naredil nekaj pozitivnega za Mijo25!

[kiddo]

zdravo!

jaz sem novejša na forumu, pa si še nič nisem upala napisat. sem bralaposte gor in dol in se našla v mnogih...zaenkrat je bilo to moja terapija, čeprav se nočem enačit ali se poistovetit z nikomer, ker vem da vsak nosi svojo prtljago...
najdem se tudi v tebi, idilično otroštvo, starši ki so še vedno skupaj, uspešna v šoli, etc.etc. pa se mi je začelo tam nekje v srednji šoli lomit, in to sama v sebi...zdelo se mi je da dosegam vse zadane cilje in sem se žrla, ker nisem našla novih, danes pa se žrem, ker...v bistvu zaradi premnogokaterih stvari.
ravno tako se mi zdi da sem zafurala mnogo odnosov in zvez zaradi obdobij samoizolacije, za katero sem verjela, da če se je rodila v moji glavi, to pač ni nič narobe z mano in sem jo zato vedno reševala sama...do zdaj, ko sem dobesedno spiralno butnila ob tla, se zlomila in prosila za pomoč. in jo dobila povsod kjer sem prosila. doma, od prijateljev, od šefov. neverjetno.

zdaj pa poskušam konkretizirat sebe in si naredit bojni plan za naprej. prvi korak je bil dohtar. naslednji še prihaja.

mi je pa blazno pomagalo v zadnjih parih dneh se pogovarjat o tem, predvsem z družino doma. se mi zdi kot da sem izbljuvala del tega žolča ven, pa seveda vem, da je najbrž samo majhen delček.

vso srečo ti želim, pa se vidimo tukaj gor!

[She_]

Kidoo, nch se bat, ti kr piši na velko in široko kjerkol ti paše ! 
Drgač pa halo, tuki smo vsi mal fijuuuuuuu, tko da sploh ni panike (mislm, halo, mene poglej kakšne mam  )

Js sem se našla in v tem, kar si ti napisala in v tem, kar je pisala Mija...
Pri meni je bilo tko, da sj sem nekje vedela, da nekaj ne štima, ampak ne - gremo, hitr kamuflaža, zavit se v vato "saj je pa vse ok"... Saj sem normalna, imam normalno življenje, saj so drugi, ki imajotežje zgodbe, kdo sem jaz potem, da jamram.

Ampak je čas pokazal, da ni čis tko.
In enkrat ti prebije vse skupi. In ja, zajeban si je priznat vse skupi, ker greš potem na dooooolgo (am neskončno ?) pot (samo)zdravljenja, ampak vseen mislm, da se splača 
Boljš to, ker potem lahko vsaj narediš 1. korak. In gradiš od tukaj naprej (kot pa da živiš v iluzijah, k se itak prej al slej podrejo).
Anyway, punce, dobrodošle med nas & good luck 

[scorpion]

Mija..Sramoto si naredila družin, ker is se na pogrebu svojega očeta smejala?

Kja si pa čutila takrat?

[Mija25]

scorpio, se ne spominjam. Tisti dan je bolj megla veš. Spomnim se samo ogrooomno ljudi, ki jih nisem poznala in so mi dajali roke, spomnim se da mi je bilo na trenutke tako smešno in spomnim se telefonskega klica sošolke ko me je vprašala:"kaj je tebi res očka umrl?" Takrat sem ji odgovorila da ja in da to ni nič takšnega.

Se je pa nažalost zgodba včeraj začela odvijati, prehitro kot bi sama želela in fant me je izsilil preko telefona, da sem mu nekatere stvari zaupala. Zanj je to bedarija, da nekateri nosim prtljago preteklosti seboj, pravi, da on živi za sedaj in za jutri in da takšni ljudje imajo samo preveč časa, da razmišljajo neumnosti. Potem se jim pa kravžlja. Kako sem nekako vedela kakšna bo reakcija. Sem razočarana, imam ga rada.

[moonica]

Mija25 ... ne vem no, ampak po moje ti ta vajin odnos nisi začela odkrito ... ne morem napisati nič poz. ali neg. o tvojem fantu oz. njegovi izjavi, ga ne poznam, boš vedela ti bolj kako in kaj ... ampak ne vem, če je lih pravično tule dost njega obsojat, bi blo dobro še malo z njegovega kota pogledat ... na nek način men to deluje, kot da je on zaljubljen v 'drugo osebo', sej to dejansko nisi bla ti, če igraš ... ne me narobe razumet, nič te ne obsojam, kritiziram, sploh ne, te čisto razumem ... samo razmišljam malo o tej vajini zvezi, odnosu ... dejansko je vse 'zlagano' ... premisli malo kaj bi sploh želela v prihodnje ... potem se lahko vsedeta dol in poskusi bit odkrita do njega ... če ne zmoreš pa raje zaključi zvezo (vsaj začasno), ne vem no, meni sploh 'ne potegnejo' taki odnosi, po moje ne moreš nič kej dobivat v taki zvezi, sploh pa ne moreš tako gradit neke skupne prihodnosti ... odnos mora bit ISKREN ... drugače je po moje bolje, da ga ni ... vprašaj se, če ti res njega ljubiš ali ljubiš to, da je nekdo ob tebi, da se ne čutiš čisto sama ... ali karkoli drugega ... po moje bi blo tole za premislit ... a ne se obsojat! si naredila najbolje kar si v danem trenutku zmogla.

[marika]

Mija lepo pozdravljena,

iz tvojih postov ugotavljam, da si bila nekoč srečna, sedaj pa nisi več oz. čutiš, da nisi kos vsem zadolžitvam, obveznostim, ki ti jih nalaga odraslo življenje. Po mojem boš morala biti bistveno bolj odkrita, iskrena ter zaupljiva. Ali sploh komu zaupaš? Vsem kažeš zadovoljen obraz, v resnici pa se ti vse sesuva. Tako je bilo tudi z menoj, čeprav sem jaz mojemu možu sproti govorila, da se počutim slabo, da ne zmorem, on pa ni reagiral, pač pa mi je govoril, da to ni nič.

Zavedaj se, da nosi vsakdo med nami svoj križ, da je življenje vsakogar med nami na trenutke obupa vredno, vendar je od nas samih odvisno kako to prenašamo in kako to sprejmemo.

Za začetek se odpri fantu, saj drugače vajina zveza nima smisla. Morda boš v iskrenem pogovoru našla olajšanje, ki ti ga vsa pretekla terapija ni prinesla. Delaj na sebi, razmišljaj o življenju, minevanju, smislu. Ne moreš obupati zato, ker so tvoji predniki umrli. Na tem smo vsi in slej ko prej se je potrebno tudi v spoprijemanju s smrtjo in minevanjem izuriti.

Vse dobro ti želim in upam, da ne boš huda, če to kar sem napisala zveni malo kruto.

marika