Strah pred paniko

[moonica]

ampak neverjetno je da ta paradoks pomaga...

men se pa to ne zdi nič neverjetnega ... pravzaprav čist logično ... ne more 'pridet', če ji ti 'dovoliš', itak ...

[scorpion]

kako? ne more pridet, če ji ti dovoliš? ne razumem čisto Moonica...

[moonica]

če si ti že prišel do te točke, da 'je ne zaustavljaš', 'se ji izmikaš', 'se jo bojiš' ... itak da napada sploh ne bo ... si v takem stanju, počutju, ko panika ne more pridet ... ne znam razložit prav dobro ... ampak mi je res nekaj čist logičnega ...

[scorpion]

O.K.

[Aslan]

kako? ne more pridet, če ji ti dovoliš? ne razumem čisto Moonica...

Ko se prenehaš BATI panike, STRAHU ni več.
Če pa ni straha, panika nima pogojev za delovanje.

In ko si rečeš kar pridi panika in izvedi svoj napad...
je ne bo, ker ne more priti, ker nima pogojev, da pride..
Ni strahu, ni tesnobe..., ni miselnih scenarijev "kaj bo naslednji simptom.."
Paniko sprovociramo sami, d ase razbohoti,
ker se ustrašimo prvega simptoma...otrpnemo in samo z smrtno grozo čakamo kaj bo naprej...
in tako sami sebi naredimo scenarij panike pravzaprav.

Joj zdele bodo mehke noge - hop so že mehke...
Pa kok mi bije srce...tup tup trup še bolj nabija...
Dihamo plitko, pride do hiperventilacije - posledica je vrtoglavice...
VSE to je ZDRAVA REAKCIJ A telesa le ob napačnem času...ko realne nevarnosti ni.

Se je pa zelo težko NAUČIT, da se panike ne bojiš in da naj kar pride...
ker ko začutiš en simptom, bi se skril u luknjo, samo da te nihče ne vidi...kaj tebi dogaja..

[Arwen]

.. samo da te nihče ne vidi...kaj tebi dogaja..

res je; a poanta je, da (če ni res nekih vidnih znakov) tega resnično nihče ne opazi, ne zazna... če res ni panika na vrhuncu, se tresavica ne opazi tako hitro oz. mi imamo občutek, kot da nas bo razneslo, vidno pa to še daleč ni tako zelo, kot se nam zdi. In ravno to dejstvo je meni pomagalo, da sem prekomerno tremo ipd delno odpravila - dogajanje, ki je v meni vrelo, je bilo samo v meni, okolica tega ni zaznala, razbijanje lastnega srca čutim le jaz, .... kar je vidno, je le rdečica.

[megi94]

Zakaj pa ne moremo ustaviti misli,ki nas spominja na paniko.Jaz nimam že kar nekaj časa paničnih napadov,tudi sam strah je nekako izginil,toda zakaj potem se vsako jutro prvo spomnim na paniko.recimo tako,kot da bi dejansko pomislila na neko osebo?Zakaj prav živi v meni?

[Aslan]

Megi sej to je strahec...spomniš se nanjo, ker se je v sebi še vedno bojiš.
Zavedaš se, da obstaja, da lahko pride...

Jaz mam iste občutke.
Moja sostanovalka je Panika. In sem happy k večino časa prespi....

Naučit se misli TAKOJ preusmerit...to je velikega pomena.
Mi pa se ukvarjamo z mislijo...jo gojimo...nosimo v sebi...
Kognitivna vedenjska terapija deluje v to smer...da to preobrazi v nas samih.

[SrČiKa]

Megi, vidiš ti se vsako jutro spomniš na paniko, tudi jaz, pa se poskušam malo skulirati glede tega, ker mi ta misel pokvari cel dan. Ponavadi si rečem...grem delat pa kar bo bo...ponavadi preživim 
Zadnje dni mi povzroča paniko misel na morje in počitnice. Tko rada imam morje ampak vem, da bo letos to pravi projekt zame, ne samo enkrat večkrat...in pravtako ne znam preusmerit misli...mislim samo na to kako me bo tam skos prijemala panika. 

[Tayana]

V preteklosti sem že doživela, da je pod mojo kožo zlezel strah, ki pa ni imel razsežnosti panike. Ugotovila sem, da je bilo to vedno, ko sem storila kaj slabega ali napačnega. Prišel je kar sam od sebe in ga ni povzročila slaba vest. Tako je bilo vsaj pri meni. Svoj strah sem vedno vzela kot nek opomin. Nazadnje sem doživela občutek strahu leta 2001. Takrat sem spremenila življenje, opustila tiste napake, in strahu že sedem let nimam več. Taka je pač moja izkušnja.

[Kristy]

......Zadnje dni mi povzroča paniko misel na morje in počitnice. Tko rada imam morje ampak vem, da bo letos to pravi projekt zame, ne samo enkrat večkrat...in pravtako ne znam preusmerit misli...mislim samo na to kako me bo tam skos prijemala panika. 

Srčika, pa sva že dve, ki isto razmišljava  ....tudi zame bo tole letos en projekt....in sem trdno prepričana, da bom preživela  , da me ne bo prijela teta panika....ne, letos pa ne (bikica, kaj češ  )....

Jaz sem hodila na hipnoterapije, pa mislim, da ni pomagalo. Da sem si precej sama pomagala s preusmerjanjem misli....npr. najdem nekaj lepega v naravi in si mislim, joj kako lepo, poglej kakšna lepa narava....pa: joj, sej mi sploh ni vroče, sej vsi preživijo, pa bom tudi jaz (o.k., sam ne sme biti prehudo), ali se nekam zagledam in si mislim čisto neke druge lepe stvari ali dogodke, ki so se mi zgodili......
Danes že cel dan razmišljam kako bi bilo lepo sedeti pod borovcem blizu morja in brati knjigo....si misliš  ....

Panika je baje najbolj ozdravljiva motnja...vsaj to .
Sam je pa res, da jo ne smeš "pitat" s strahovi, da se moraš z njimi junaško spopast, ne takoj na nož, ampak počasi, počasi....sej: Počasi se daleč pride  ...
Vsakič, ko ti pride strah - joj, jaz pa tja in tja ne bi šla (npr. v City Park ali na drugi konec Slovenije), ne smeš ostati doma....lepo greš, za vsak slučaj vzameš kakšno pomirilo s sabo (res, za vsak slučaj, ne ga popapcat takoj ko začne malo utripat srčko) in če bi bilo kaj narobe, se vedno lahko obrneš domov.....ampak, pomembno je, da greš, da ne ostajaš doma....da ne "pitaš" strahu.

[Anchi]

Veš, da mi je bilo prav lepo tole prebrat, Kristy.

[Kristy]

Hvala Anchi  ... tudi tvoji posti in linki so mi pomagali  !

Sicer sem še daleč od kakšnega "ornk" izleta...sam počasi, čez par let upam, da bom zmogla tudi kakšen lep izlet z letalom...se prepričujem, verjamem v to .

[Arwen]

:....tudi zame bo tole letos en projekt....in sem trdno prepričana, da bom preživela  , da me ne bo prijela teta panika....ne, letos pa ne

Kristy  pa še res je - uspelo ti bo  itaq  držim pesti 100/h   

[soncnica11]

Kar veliko sem že prebrala na tem forumu, pa sem se odločila tudi prijaviti.

Jaz mislim, da imam panične napade. Začelo se je en dan, čisto normalen, gledala sem TV, kar naenkrat se je začel napad. Nič mi ni bilo jasno in še celo noč nisem spala zaradi strahu. Nisem vedela od česa in kako. Zdaj se mi napadi pojavljajo par krat tedensko in se mi zdi, da jih tudi sama izzovem. In to s strahom pred napadom.
Vedno ko se konča napad začnem na dolgo in široko razglabljati zakaj se je pojavil. Zakaj zdaj in kaj bi lahko bil vzrok (pa vem da za nekatere ni razloga - recimo pri stanju na blagajni v trgovini, med kosilom in podobno). In potem me postane strah, ko si naredim en konstrukt v glavi, kaj bi lahko bilo krivo in vedno znova, ko se najdem v tisti situaciji čutim grozen strah. Ta pa lahko na novo povzroči napad.
Ne vem pa kako se prepričat, da bi nehala razmišljati o vzrokih, ki so pripeljali do napada. In stalno razglabljam in vse slabše je. Strah je me vsega.
Do zdravnika še nisem šla. Še čakam, ker še vedno iščem razlog za napade. Ni konca.
Je to iskanje razlogov normalno?

[Lost]

Soncnica iskanje vzorkov je normalno....saj sama pravis da skusas zadevo resiti, oziroma ugotoviti
kaj je glavni vzrok ker strah pred strahom oziroma pred ponovnim napadom je sigurno eden od vzrokov.
Potem pa se malo stresa, malo ljudi ki ti zbijejo samopodobo....in si ze tam.....
Poznam nekaj uporabnikov ki so z ADji zadevo resili prej kot v enem letu. Seveda pa ko so se panicni napadi koncali....so vsi z psihoterapijo nasli razloge in tudi kako jih preprecevati. In potem po ukinitvi
ADjev ko se obcasno zaradi stresa in razliscnih drugih vzrokov ponovno pojavijo se jim zoprstaviti.

[moonica]

soncnica11 ... seveda, to je čisto normalno, saj nas za vsako stvar zanima kaj, kje, zakaj ... jaz bi ti priporočala, da si poiščeš kakšnega ok psihoterapevta ... iz katerega konca pa si ?
drži se! veliko nas je s takimi težavami ... Skupaj gremo dalje!

[soncnica11]

Sem iz Velenjskega konca.
Hvala za spodbudne besede.
Jaz sem že od vedno bila kolerik in sem se obremenjevala tudi zaradi stvari, zaradi katerih se marsikdo ne bi. Ta prvi panični napad se je pojavil pred enim potovanjem. In sem bila do dne potovanja neskončno nervozna, strah me je bilo. Ko se je pa potovanje začelo, se je pa nemir končal.
Zdaj pa nastajajo bolj zato, ker sama sebe sekiram kot zaradi česa drugega.
Bom poiskala zdravniško pomoč in upam, da bom lahko potem naprej bolj normalno funkcionirala.
Mi pa že branje foruma razčisti marsikatero dilemo in me spravlja v boljšo voljo.

[alexx]

Poskusi tudi z tem...priponka.
Je pa res, da že sama pomisel, da te bo zagrabila panika sproži panični napad. Obstaja en štos z elastiko, da preusmeriš misli ko te *ima* zagrabit. Arwen...ti ga poznaš. Jaz sem samo slišala.

[soncnica11]

Tole bo pa prav prišlo. Hvala.