Pomoč

[slovenija]

Ojla dragi prijatelji,
Od leta 2006 sem na PAroxatu, imela sem grozno izkušnjo z depresijo in psihiatrinja mi je predpisala 1 tbl na dan 250 mg. To jemljem ves čas. V obdobju polne lune ali pred menstruacijo sem opazila , da se ne počutim najbolje, a je minilo. Naj povem, da se s partnerjem ne razumem najbolje, je perfekcionist, ne razume najbolj moje bolezni, če mu kaj rečem mi reče vzami še 1 tbl... skratka psihiatri so vsi zmešani- zanj.
Pred dobrim tednom (bila je polna luna) pa so se težave začele spet, vrtoglavica, lahek glavobol, nemir...sem vse prepisala luni in predmenipavzi ( 52 let imam). A stanje se ne izboljšuje kljub Paroxatu ki ga redno jemljem. Naročila sem se ta teden pri osebni zdravnici, da mi pogleda ščitnico in sladkor...tudi nenormalno sem non stop lačna. Naj povem da tečem vsak drug dan 10-12 km. Zadnji teden je bil mož na dopustu in je tekel z mano. Popolnoma me je dekoncentriral, celo padla sem 1x, se spotaknila ob korenino, kar se mi sami nikoli ne dogaja. Moti me ko je ob meni, tudi doma...Kaj naj naredim? Bojim se stanja pred 10 leti,saj je bilo zelo hudo. Je možno da kljub jemanju AD pridem vponovno v stanje depresije? Pomagajte mi  z nasveti. Sama se trudim kolikor morem in se bom še naprej. Hvala..

[majč]

draga slovenija, to s polno luno in drugimi zunanjimi vplivi, ki jih opisuješ ni nič nenavadnega ob težavah, ki jih imaš, to se nam mnogim dogaja, ampaak pride in mine.

izredne čestitke, da pri svojih letih tako intenzivno tečeš, bravo in hvala Bogu za dovolj zdravo telo.
tudi jaz raje tečem sama ali če ima  mož enako kondicije kot jaz, ammpak tega zdaj ni in imava toliko dela  z otroki, da športava potem izmenično. saj komaj ponovno začenjava (imava dvojčka fantka in deklico stara 7 mesecev). ttebi pa res bravo, tudi slučajno te v tem času v teku ne bi mogla dohajaat. izredna si in tu vsem za vzgled, ki kar obsedijo in sse včasih preveč samopomilujejo. je treba grizt po lasstnih trenutnih močeh, seveda. in ti to počneš.

raje teči sama, absolutno. in če se slabo počutiš v odnosu z možem, potem ni nujno, da gre tu že za depresijo. dobiš kaj opore drugje?

ne morem ti svetovati, kaj narediti z odnosom s partnerrjem. ne vem niti kakšne mmožnosti imaš. to boš morala rešiti sama z oporo kakšne bližnje osebe. če boš pa res kaj zakrizerala pa naj se tvoj partnerb vključi v kakšno od skupin za starše in druge svojce. ti rabiš razumevanje in oporo ter spodbudo. nekaj tega lahko dobiš tu, ampakk tudi tvoja socialna mreža mora stati za tabo. imaš kaj otrok? kak je njihov odnos do tebe?

maja 

[slovenija]

Pozdravljeni,

Zaradi mnogih težkih izkušenj v življenju (stara sem 52 let) pijem AD Paroxat že 8 let.
Krize kljub jemanju pridejo in minejo, vedno slišim besede svoje zdravnice: Saj sem to že prestala, bom tudi sedaj.
Imam zelo težavnega moža, ki je perfekcionist, obseden s kontrolo, ljubosumen....da ne naštevam. Sem že nekaj let brez službe in odvsina od njega. Za vsak EUR....dobesedno za vsak.
In zato si poskušam najti karkoli za delat. Pred tednom dni sem zasledila oglas za čiščenje stanovanja 1 x tedensko, poklicala in čez nekaj dni me je klicala oseba, da sem izbrana. In sedaj težava, gospodič( po glasu sodeč) mi pove naslov in da ima 3 mačke, kar me ne moti, ko sem vprašala, ali živi sam je dejal da živita 2. Nisem več spraševala, dogovorila sva se za naslednji teden, povedal ni imena, samo naj parkiram pod blokom in ko bom tam, pokličem in bo prišel dol.

Pred tednom dni sem nekega popoldne začutila slabost, vrtoglavico, hitro sem pojedal nekaj sladkega, dda bi minilo, vendar sem bila še cel popoldan slaba.
Potem naslednji dan kot kislina v želodcu, kava , je nisem mogla, tu in tam pri kavi pokadim kak cigater, tudi to mi ni pasalo. Pomislila sem na refluks, ki sem ga pred leti imela...in stanje še ni bolje. Kar slabo se počutim, brez volje, imam nek cmok v grlu.
KAr se tiče apetita, ni problema.
Začela mi je izostajat menstruacija, dostikta me oblije vročica.

In sedaj vsi strahovi, ki me morijo, kaj če imam raka na želodcu? Groza, danes sem preklicala vse privat klinike in se naročila na gastroskopijo čez 9 dni, kje bom si izposodila denar še ne vem, ampak to moram narediti, da se vsaj tega strahu znebim.
Mož pa nič...sploh se ga težave glede mojega psihičnega stanja ne dotaknejo, to je njemu vse brez veze...Kaj mislite, je to vse od psihe, zdaj se bojim tudi tega dela(čiščenje), kaj če to niso čisti posli? A naj koga vzamem s sabo prvič? Ker brez denarja ne morem živeti,oz. prosjačit za vsak eur. Da bi šla od njega pa, KAM?  Ali mogoče AD niso več ustrezni po tolikem času?
Pomagajte prosim...

[AsandraA]

pozdravljena,

rak na želodcu se ne začne kar tako, od danes na jutri. Mirno lahko počakaš na gastro preko napotnice in si ne sposojaš denarja za to. Morda pokličeš na abdominalno na UKC Lj, včasih so sprejeli na pregled v parih dneh, Ne na gastroskopijo, na en pregled, Jaz sem tja prišla že z izvidi gastroskopije.

Si pomislila na nosečnost? Tvoji opisi znakov so taki, kot sem jih jaz imela pri vseh nosečnostih.

Če imaš pogumno prijateljico jo vzemi za prvo čiščenje morda s sabo. Recimo v hecu rečeš; za prvič sva kar dve, ker nisem vedela, koliko bo dela in da ne bom cel dan vam v napoto.

Kar se pa moža tiče in tvojega opisa njegovega obnašanja je potrdilo moje izkušnje. Ženske smo na Adjih in pomirjevalih zato, da nas oni lahko zaje.....vajo naprej. Ni nujno, da je to partner, lahko so taki odnosi na delu ali v širši družini. Ko se uspemo temu odtrgati, jim pa take nismo več všeč in smo me krive, da nas še bolj zaj...... .

Drži se in hrabro naprej,

Pozdrav, Sandra

[Upanje83]

Razsaja kar nekaj viroz. Tudi sama sem jo imela. Tako da ne boj se.

[mina]

Popolnoma me je dekoncentriral, celo padla sem 1x, se spotaknila ob korenino, kar se mi sami nikoli ne dogaja. Moti me ko je ob meni, tudi doma...

Imam zelo težavnega moža, ki je perfekcionist, obseden s kontrolo, ljubosumen....da ne naštevam. Sem že nekaj let brez službe in odvsina od njega. Za vsak EUR....dobesedno za vsak.

Pozdravljena Slovenija
Kapo dol, da pretečeš toliko Km . Sama ne bi zmogla niti enega.
Po drugi strani pa bitka s to depresijo. Si kdaj povezala niti in prišla do vozla, kaj je tisto, ki ti jo napaja? Kot nevtralni opazovalec bi rekla, da je to tvoj "mož". In mislim, da nisem zgrešila.
To, da se spotakneš, ko je zraven, to da je doma poleg tebe....verjetno je še kaj. Po drugi strani si še odvisna od njega.  Kar nekaj težav, ki se ne morejo kar tako odpraviti, popraviti.Ne poveš ali si od vedno brez dela, gospodinja ali si ostala brez službe.
V takem sanju boš verjetno prisiljena jemati AD-je še naprej. Pa neke pametne rešitve ti ne moremo dati. Da zapustiš moža ni tako enostavno. Da živiš še naprej tako pa skrajno težavno.
Izbori si določene pravice, predvsem pravico, da zaživiš tako, kot paše tebi in ti predstavlja veselje. Druži se s prijateljicami, pojdi na sprehod po trgovinah, sanjaj kako si boš kaj lepega privoščila in zahtevaj, da ti mož da določen znesek mesečno izključno zase. Obstajajo CSD, sodišče, razne svetovalne službe. Dolžan ti je to. Držanje v šahu z denarjem ni samo podlo, ampak je kratenje tvojih pravic kot zakonskega partnerja!
Dokler boš mirno prenašala njegove muhe....Bitke bodo težke, a vojno boš dobila ti.
Globoko upam, da imaš ob stani kako dobro prijateljico, sina/hčero, ki ti stojijo ob strani. Naslabša izbira je izolirati se od vseh in v tišini in ponižno prenašat tako življenje.
Drži se in verjemi, da boš zmogla. Objem do Mine