Nova vsiljivka na pohodu

[dusi.levicar]

Zdravo Evo mene zopet se mi je pojavila ena od vsiljivk da vam povem.začelo se je ko sem šel na kontrolo k psihiatrinji in sem v cakalnici poslušal dva modela ki sta bila že oba ne vem kolikokrat v polju in en vpraša drugega kakšne težave ima ta pa mu odgovori da ima težave z bogom un pa njemu z kakšnim bogom ta pa njemu nazaj da ga je bog izbral in da se mu mora v celoti prepustiti.pa vam povem da sem ze takrat v glavi začel delat scenarij kaj pa če se meni kaj takega zgodi in Evo ti jo panika in strah komaj sem čakal da sem se pobral notri k psihiatrinji ker sem se malo pomiril.no od tega je sedaj nekje 14 dni Evo danes zjutraj pa se mi je nekje v polsnu zopet v glavo prikradla misel kaj pa če se meni zgodi da se bom jaz moral prepustiti bogu in ne vem kaj se vse.no pa spet panika strah svicat sem začel kot nor tako da sem bil tik pred napadom panike.sem pa pol tako hitro skočil iz postelje da me je moja začela cukasto gledati pa me vpraša kaj ti je sem ji rekel da kaj takšnega kot ti lahko anksioza dela pa ni več normalno no in tako me je celo jutro spremljala ta misel.nič kaj čem sva šla z mojo potem na Šmarno goro tako da mi je zdaj malo bolje ampak se zmeraj je nekje v ozadju ta misel.se pa res vsak dan vprasam  od kje človeku take nenormalne  misli kot sem jih imel da bi skodoval moji punci pa da imam psihozo pa ko sem šel v sluzbo sem imel v mislih kaj če se mi zmeša in komu kaj naredim oziroma naredim kako neumnost no pa sem sedaj nekako dva meseca v tem sranju pa se mi je zdelo da se počasi malo izboljšuje ker sem se malo poucil v tej zadevi sem na 100 mg ad pa mi tudi tablete delajo probleme nekako se jih ne moram navaditi ker nisem nikoli maral tablet se mi pa zdi da mi tudi simptomov ni nič potlacilo tako da se kar sam trudim kar čim več zaposliti da nekako te misli odidejo hoditi sem začel na psihoterapijo.bom pa svojo psihiatrinjo vprašal če lahko preneham z ad ker konec koncev ti ad samo potlacijo simptome potem imaš pa se odtegnitvene tezave.vem da bo težko ampak tudi verjamem da se bom izvlekel iz tega sranja.je pa res zanimivo da te taka zadeva čez noč postavi v tako sranje bil sem poln življenja vsega sem se veselil zdaj se pa moram boriti sam z sabo saj ne recem pridejo momenti kot bi vse padlo iz mene in se počutim res dobro kot prej ko sem užival življenje potem pa spet te butaste misli in te zabijejo čisto na dno.vem da nekateri pravijo probaj ignorirati misli pa se probam zamotiti ampak ta hudič zmer pride za tabo. Nič bomo se borili pa bomo videli kje smo.lep dan se naprej in se beremo.

[majč]

ne boj se. baje je človekov temeljni strah pred norostjo, pred izgubo kontrole nad sabo. tega je strah slehernika, kako šele, če doživljaš panične napade in napade tesnobe, ko ti razbija srce in se kot si omenil vprašaš, a se to meni dogaja.

ne vem za primer, ko bi se človeku z unipolarno depresijo in anksioznimi motnjami kdaj zgodile dejasno kake psihotične ali manične izkušnje. ampak da te potolažim, ker ravno se sama gibljem v okviru teh motenj BMR tip 1, pa ti povem: ljudje, ki to doživljajo niso nesrečni, nasprotno navdihnjeni so, ko se jim to dogaja. prepolni so da, Boga in to dejansko. takrat se jih dotakne bolj kot kdajkoli in nikjer ne piše, da nimajo dejanso kakih dobrih idej za ta svet, ampak tako se ne da normalno živeti. ko človek živi v drugem, temu vzporednem svetu in ni v stiku z realnostjo je moteno njegovo vsakdanje funkcioniranje. vse, kar je sicer pomembno postane nepomembno in to se podredi temu psihotičnemu doživljanju. tak človek bo dobil zdravila antipsihotike in morda še stabilizatorje razpoloženja. v roku 3 tednov bo okreval do te mere, da bo normalno spal in da se bodo bistveni simpttomi in ideje umaknile. nadaljni bistveni korak k okrevanju je v tem, da se končno enkrat odpoveš tem scenarijem in takrat se zdravljenje šele začne. ko svoje izmučeeno telo odločiš zdraviti in to postaviš na prvo mesto. potem si nekaj časa dobro, ampak ne dlje od kakega slabega meseca, ko se faza obrne (govorimm o bipolarni motnji), takrat nastopi depresija, nihljaji hudi navzdol, ta pa je podobna unipolarni depresiji, zraven dodaš samo še sram zaradi blamaže,, ki si jo naredil po svetu. najbrž si imaš marsikaj odpustiti in prav je tako. prosiš oprostitve tudi od drugih, če si ga kje zelo lomil. kako to sprejmejo je na njih. sam moraš potem zdraviti svojo dušo. ostali bodo poskrbeli zase,, kar mnogi za razliko od drugih več kot dobro znajo. eni predvsem to. potem šele vse ostalo. tudi ok, sprejeto in prav. njihov prav, moj je drugačen.

kajsem ti hotela povedati...dve stvari:
1. ne bo se ti "zmešalo" ne boš padel v manijo ali psihozo in izgubil stik z realiteto, ti imaš druge probleme,
2. tisti, ki se jim to zgodi ne trpijo  v takem stanju, nasprotno, je prav neverjetno lepo in katarzično, ampak to ne sme trajati dolgo (kolega iz čakalnicce so najbrš poslali na zdravljenje). in ja, to ni večno stanje, to se lahko pozdravi in zazdravi z redno famako terapijo.

zame nista bili tako boleči psihotična in manična izkušnja. veliko bolj kot dušne "bolezni" so boleče dušne rane (ne bolezni), ki se zgodijo znotraj odnosov. za take zadeve pa ti svetujem ogled strani: kurescek.org in nekaj o tem:

"Kraljica miru sem. Na tem kraju obnovite molitev. Tukaj se srečujte z mojim in sinovim srcem." (3) 10.2.1990



prošnjo za ozdravitev lahko oddaš tule:
1   Molitvene prošnje   Družine Marijinega in Jezusovega Srca      031 85 44 46

maja

[dusi.levicar]

Hojla zopet se jaz oglasam z svojimi vsiljivkami danes sem imel spet en tezek dan za seboj spet so me preganjale vsiljive misli in ne vem več kako se naj znebim tega hudiča iz glave me pa zanima kako se nekateri z temi vsiljivkami ukvarjajo že Desetletja jaz jih imam pa že po dveh mesecih polno kapo.vem da sem šele na začetku ampak me pa res zanima ali se da sčasoma skenslat te misli ker to je pa res nekaj najhujšega kar se ti lahko zgodi da ti po glavi hodijo te nasilne misli da boš komu kaj naredil ali da boš znorel  sem pa v službi prebral nek članek o samomoru in Evo sem si pa naredil dodatno težavo da sem totalno zapanicaril res ne morem verjet kaj se v telesu zgodi čez noč da se ne moreš upreti takim vsiljivkam.hvala za vsak odgovor in se beremo.

[majč]

kot sem doslej razumela in kot sama to doživljam: pusti, da pride in enako odide. če se upiraš misli z vsemi štirimi se le ta samo še pojača. pusti, da gre skozi telo, torej prride, jo prepoznaš in spustiš mimo. ne porabljaj energije za odganjanje, ker se samo še bolj zatakne in gre težje. dovolj je, da veš, da se ti to zdaj dogaja, ampak ne pripisuj velike teže, ne ubadaj se preveč s tem. saj bo odšlo kot je prišlo. pa drugič spet. okrog farmako terapije pa se obrni na svojega psihiatra. baaje pomaga.

maja

[Lost]

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=105
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=89

[dusi.levicar]

evo danes sem se zbudil spet neka tesnoba in vrtoglavica in še zelo slabo počutje mi gre kar na bruhanje zdaj pa ne vem ali se me loteva blažja depresija ali pa sem utrujen od vseh teh misli. ali se je to že komu dogajalo ker je res zoprno nič grem v službo potem bom pa videl kako bo. joj kako čakam dan ko bom lahko zopet srečno zadihal. hvala vam za vsak odgovor.

[majč]

a ad-je jemlješ?

lahko je tudi malce pomladanske utrujenosti, boš videl, če bo čez čas izzvenelo.

maja

[Regina]

Včeraj je bil težek dan. Kar nekaj nas je takole pojamralo - mogoče pa je bila luna kriva 

Bo boljše!

[dusi.levicar]

Majc po moje ne gre za spomladansko utrujenost ti povem da mi je bilo tako tesnobno težko da mi je šlo kar na jok.vem kako zgleda pomladanska utrujenost.nc v službi sem potem prišel malo k sebi mi je sodelavec reku da sem padel verjetno v blažjo depresijo ker se preveč ukvarjam z temi mislimi in da naj ne dajem toliko pozornosti tem mislim in da bodo sčasoma izgubile moč in izzvenele in da naj se ukvarjam normalno z vsemi dejavnostmi kot do sedaj in čim več zaposliti mozgane.Majc drugače sem pa na ad-ju 100mg.je pa res da sem se pred leti že ukvarjal z anksiozo samo z to razliko da sem imel takrat drugačne misli okoli raka in da je z mano nekaj narobe.vem da sem se takrat tudi kar nekaj časa ukvarjal z temi mislimi je pa res da takrat nisem imel pojma za kaj se sploh gre se pa spomnim da je bilo tudi takrat kar hudo.tako nekako je potem tudi izzvenelo.toda to sedaj je pa res naporno te misli da naj bi komu kaj naredil da bom znorel da naj bi svoji punci kaj naredil ti povem da ko sem prve tedne videl nož,vilice in kakšne take predmete sem dobil takšen občutek kot bi mi nekdo noge odrezal sem se začel trest za popizdit in take misli da sem si rekel Evo zdaj se mi je pa totalno zrolal.pa kej tazga ne moreš verjet če tega ne dozivis.mislim da bom kar rabil da se znebim teh misli.je pa tudi zanimivo kako ti lahko razpoloženje niha.hodim tudi na psihoterapijo pa bom videl kako bo šlo mi je pa psihoterapevtka rekla da sem po vsej verjetnosti tlacil jezo.kar bo verjetno kar držalo saj sva imela z punco zadnje 4 leta totalno pizdarijo z njenim bratom saj je delal same pizdarije ti povem sem bil skor vsak dan napsihiran.no zdaj z punco ziviva na svojem in se je stanje umirilo in z tem posledično naj bi zdaj vse skupaj lepo prišlo za mano.majc Evo tako naj bi to bilo.lepo se imej in se beremo.

[majč]

Hej.najbrz bo se vec pravopisnih napak, ker pisemciz "pametnega" telefona.
Tocno tako sem tudi sama razumela obsesije. Potlacujes, ko pa si ranljiv pa pride kot bumerank v neki tretji obliki ki je logicna na drugacen nacin. Mene so obcutki radosti do amena izcrpavali. Kot bi bila v pralnem stroju na centrifugi. Ne mores ven dokler se program ne nrha.torej ne tako hitro kot bi zelel. Meni pomaga to da sama sebi sproti odkrito priznam svoja xustva in jih sprejmem. Ne upiram se vec. Prosim pa Boga da je zmano. Da naj me enkrat resi okov nesmisla. Ampak to zdaj sploh ni pomembno.imam obilo veselja s svojo mlado druzino tko da mislim ja ampak redko na te zadeve ker ni casa in to je super. Pol problemov odpade. Pisi dnevnik in v njem bodi iskren.pisanje pomaga.

Maja

[dusi.levicar]

majc zdravo ja super da ti uspeva mislim tudi da se cim vec ukvarjaj z svojo družinico in boš počasi zlezla iz tega sranja je pa seveda potreben čas verjetno da se telo regenerira potem bo šlo pa vse bolj in bolje.lepo se imej in se beremo.

[dusi.levicar]

Evo spet se javljam sem se včeraj malo pohvalil da mi gre po dveh mesecih malo bolje pa se zjutraj zbudim z vrtoglavico malo mi je bilo slabo in Evo spet te hudiceve misli včeraj sem bil kar vredu sem šel kolesart z punco tako da sem bil kar v redu.danes pa spet shit slabo počutje vrtoglavica tesnoba ne vem vec ali se bo to sploh kdaj končalo vsak dan stanje niha enkrat vredu pa si spet na tleh ne vem več koliko časa bo treba še potrpeti pa se trudim zamotiti pa sprehodi pa kolo vem da se bo potrebno še boriti ampak mi pride dan ko bi najraje znoru.me zanima kako lahko pride tesnoba iz čistega Mira in te tako razjeda potem pa se te misli naredijo svoje res katastrofa od katastrofe.zdaj sem spet nekaj bral da je potrebno nekje od 3 do 4 mesece da se obnovijo neke celice v možganih in pa da se nek zivcni sistem nakako opomore.verjetno bo kar držalo da je nekaj na zivcih ker mi na trenutke kar celo telo strese in to tudi iz čistega mira. Sem pa to agonijo že pred leti doživljal samo da so bile misli bolj bolezenske bilo je tudi slabo počutje vrtoglavice nobene volje sam za boga se pa ne spomnim kako sem prišel ven iz tega začaranega kroga.je pa res da takrat sploh nisem vedel za kaj se sploh gre vem pa da me je takrat tudi bolela hrbtenica in sem imel skoz v glavi da je to vse od hrbtenice.vendar sem šele zdaj dejansko dojel da je bila tudi takrat prisotna anksioza in mi je udarila tudi fizicno. Upam da najdem čimprej ključ da pridem iz tega sranja.hvala za vsak nasvet.