Pozdravček,
ker sem dokaj nova tu in nisem zasledila te teme jo dodajam. Mogoče moja napaka.
Pa da delim svoje izkušnje. Anksioznost premagujem že 6 let... In zaenkrat še nisem posegla po AD, nikokor ne sodim. Ampak poskušam najti svoje načine brez le teh. Seveda je vedno neko obdobje, ko misliš, da si že na zeleni veji zaj pa imam tole kar nekaj let že pod nadzorom nekaj časa ni bilo nič super. Ampak leg ga zlomka saj v mojem primeru se vedno znova vrne in jo zgubim izpod nadzora. Pa začnimo z tem, da panični napadi so pri meni še kar dokaj pod nadzorom. To sem dosegla z dihanjem in dihalnimi vajami, meni ko čutim, da se bliža napad oziroma tista tesnoba najbolj pomagajo umiritev dihanja se pravi počasni a globoki vdihi in pa vmesno štetje, da zadržim dih. Če pride do napada, prav tako globoki vdihi in vmesno štetje, če pa ne gre drugače papirnata vrečka in dihanje vanjo kar naredita svoje. Dihanja vsaj upam, da je zdaj pravilno sem se najbolj naučila med jogo, katera se mi zdi da me je kar sprostila. Probavam pa že nekaj časa z meditacijo in ne pridem, do tiste mirne in sproščene faze preveč misli mi beži po glavi.
Preusmeritev misli, seveda jih je več nekateri štejejo od 1000 nazaj, nekateri se gredo poštevanko, drugi naštevajo živali, predmete na določeno črko... Meni od tega nič kaj ni pomagalo ne zamotijo najbolj moje misli, ko te že zaplavajo v tisto fazo tesnobe in panike... Mi bolj pomaga kaj bolj fizičnega zaenkrat je bila dokaj uspešna elastika okoli zapestja in napenjanje nje... No ja pa tudi pozitivne afirmacije so kdaj naredile svoj trik. Mojo živčnost in tesnobo saj tisto, ki se odvija na začetku ko še ni zelo huda pa navadno prežene žvečenja žvečilke. Pri izpitih mi je bilo to v veliko pomoč in sedaj sm kr malce odvisna od njih.
Je pa eden od simptomov, ki se ga zlepa ne znebim in tu je ta slabost, problemi iz želodcem in pa bruhanje. Tega se ne morem znebiti sploh ob teh ''kriznih'' trenutkih ali pa ob trenutkih ko se bo on odločil, da bodo krizni. Pa včasih mi še uspe, da se izbruham in nekako pridem k sebi se odpravim kamor moram. Ampak velikokrat je tu moj beg. In ja vem, najslabše je, da bežiš ampak saj veste, kako je težko. Nekaj časa sem jemala tablete Nexium, ki so za nek čas omejile to in tudi ni bilo več tako pogosto ampak na vsake toliko mesecev pa se to mora zgoditi, da sem ja zopet na tleh. Se potem sekiram, kako nemorem čez to, zakai večinom ostanem pri begu in zakai se ne gre prepričati.
No to je nekako z moje strani vse.
Upam, da ni bilo čisto brez veze. In, da bo mogoče komu prišlo prav ali pa, da bo delil še kak svoj nasvet.
Držite se in uspešno borbo Vam želim še naprej
Lp,
Fairy
