Prva pomoč

[crni panter]

Hvala Regina...zdj sm mal boljše ..tudi panika je popustila...ma na živce mi gre ker ko se zgodi da ame.neki nažene me.poj panika in začnem obsesirat...sej si govorim, če bi blo kej hujšega bi bla driska,kri,bolečine...sem brala ,da si tudi ti imela.tqka obdobja...hudo mi je k že zvozis pa upaš da bo pa se spet neki takega zgodi in me spravi v paniko....ta hipohondrija je grozna...hvala za odgovor in srečno v 2024...vaše prvo novo leto s sinčkom a ne...♥️

[Runo24]

Spoštovani, naj vas le malo tolaži misel, da nas je več, pa vedno ko pogledam nazaj, vidim, da ni bilo vredno počenega groša, a spet pride hip, ko imam občutek, da se je vse stemnilo. Jaz se ukvarjam z OKM, vse skupaj se je bolj začelo s paniko in hipohondrijo, ko sem tisto nekako predela s terapevtom, sem pa prišel na OKM, bravo ne. Mah, kaj moreš, nekaj travme v življenju in posledice so tu. Ker sem prepričanja, da mi zdravila ne bodo koristila, ker delujejo kot obliž, sem se jim odrekel, sproščam se po naravni poti, ko pa je težko, grem k terapevtu, mu potožim, se pogovoriva in je spet boljše. Včasih potožim kaj tudi osebnemu zdravniku, bolj redko, a pomaga. Hodil sem na neko psihološko pomoč v ZD, pa tisto ni bilo kaj prida, malo že, a premalo. Nekje sem prebral za 12000 korakov na dan zaleže za eno tableto AD, zdaj bom poskusil še to. Je pa res težje, če si doma ali na dopustu, v službi misli usmerjam na delo in pozabim malo na vse skupaj.
Želim vam vse dobro.

[Regina]

Hvala Regina...zdj sm mal boljše ..tudi panika je popustila...ma na živce mi gre ker ko se zgodi da ame.neki nažene me.poj panika in začnem obsesirat...sej si govorim, če bi blo kej hujšega bi bla driska,kri,bolečine...sem brala ,da si tudi ti imela.tqka obdobja...hudo mi je k že zvozis pa upaš da bo pa se spet neki takega zgodi in me spravi v paniko....ta hipohondrija je grozna...hvala za odgovor in srečno v 2024...vaše prvo novo leto s sinčkom a ne...♥️

Ja vem, kako je to. Jaz sem imela obdobje, ko mi je bilo skoraj 1 mesev slabo, brez apetita, karkoli sem pojedla mi ni padlo dobro, nekak kil slo dol… seveda takoj strah, da imam raka zelodca ali kaj takega. No takrat sem sla na gastroskopijo, kjer je bilo vse BP… in se pogovorila s tem zdravnikom, sem mu tudi povedala za skrbi, pa je rekel, da psiha najprej udari na prebavila. Potem mi je to nekako se vsidralo in sedaj vem, pa me ne skrbi vec, ko se kaj podobnega spet pojavi. Pac odziv na stres. Samo ja, ful je zoprno… tudi jaz sem hipohonder, no zdaj odkar imam malega, se pa zanj bojim. Eh ocitno bo celi life tak.

Tudi tebi zelim predvsem zdravo leto 

[crni panter]

Pozdravljeni...dane spet slab dan ..vcerej sm šla samo zjutrej na WC enkrat in sbla cel dan ok...danes pa spet zjutrej dvakrat pa potem VN na sprehod in k sm prišla nazaj spet na WC..čez cirko.urq pa pol...ampak sm šla normalno ..nič driske...ko sva šla s.kuzlom ven me ne zvijal ampak sm se potrudila...potem je prišla ena punca je spustila svojo kzuico da se ta se z mojo igrala in sm bla ok...sm se zamotla pa.ni nc več zvijal...sm pa razmišljala a bom šla na WC k pride domov..in seveda sm šla...ampak spet normlano ..strah me je....vcer sm normalno jedla danes kakam...strah me je če se to nadaljuje...a gre vse hranilnega iz mene ..nočem k zdravniku ker me je strah ...je pa blato normalno....torej nič driske....a je res lahko to od živcev...en dan nc drug dan spet...

[Regina]

Preberi se 1x kar sem napisala 

[crni panter]

Sem prebrala draga Regina..hvala...ampak pri sebi več ne vem zakaj in kako se gre...ker se mi zdi da nisem nervozna..no potem pa grem na WC pa je kul...če grem še enkrat ok...ampak včasih se zgodi da me se zvija pa grem spet..včasih je kej včasih nič ..lahko 4krat zapored...nobene driske...precej normlano kakci...skrbi me...a zdj sm si še neko črevesno bolezen prinesla ..pa sm bla že boljše dva dni ..vcer sm šla tudi trikrat ampak sm bla potem ok...čist ok ..dons pa zjutrej jogurt z banano pa kava ..pa sm šla..pa potem s kolegi kava pa sm pojedla en rogljiček pa sem spet šla.in tukaj sm šla dvakrat...enkrat pa k neke memrvice...ne vem a od živcev a kaj...men se bo o zmešal....zakaj ne morem imeti miru ..vsaj mal ..

[crni panter]

Prosim a ima še kdo tako izkušnjo s tem...z blatom...zdj me pa resno skrbi...joj:(

[crni panter]

A mislite ,da se bo zadeva uredila...res me skrbi ..kaj če bi vedno tako in bok.vedno mogla paziti kje je WC in podobno....strah me je tega ..

[crni panter]

Oprosti Regina,vem da ti grem verjetno že na živce. .samo rada bi te vprašal ali se je tebi dogajalo da si že zjutraj v roku dveh ur šla 3,4 krat na WC...vse nekak normalno...ni driska...enkrat normlano pa sm se ustrašila da bom mogla se in seveda sem....mene je strah da bo to škodovalo telesu d grem tolikokrat na WC....hvala pa ne zmeri saj je to res težko...?

[crni panter]

Samo še eno vprašanje....Jaz sem od pol osmih šla že ene štirikrat na WC ..sicer se mi zdi k da bi se mal prisilila...ker ne je strah in grem na WC in stisnem in se itak se pokakam....pa spet clo klobasica...ampak da grem tolkrat je zagotovo bolezen...to ne more bit normlano ..potem k se telo sprazni pa je mir ..samo to me zanima ,a je še kdo tko imela....da ni bila driska....hvala

[Regina]

Oprosti Regina,vem da ti grem verjetno že na živce. .samo rada bi te vprašal ali se je tebi dogajalo da si že zjutraj v roku dveh ur šla 3,4 krat na WC...vse nekak normalno...ni driska...enkrat normlano pa sm se ustrašila da bom mogla se in seveda sem....mene je strah da bo to škodovalo telesu d grem tolikokrat na WC....hvala pa ne zmeri saj je to res težko...?

Oprosti; nisem vsak dan tukaj gor kar pozabim..
Ne spomnem se cisto; jaz itak imam ravno obratno, prej sm zaprta kakor obratno. Ampak ce sem se ze zjutraj zbudila tesnobna, me je takoj na wc ja. Potem tudi vec.
Menim, da pac imas hitro prebavo zaradi tega ne bos nic skodila telesu, ce gres normalno. Ce je pa driska potem ja, malo vec pijes zaradi dehidracije.
Dokler ne izgubljas KG, se ne izmenjuje driska in zaprtje, kri v blatu,… je vse samo nervoza saj ves, tudi ce se nan zdi da nismo nervozni, ponavadi podzavestno smo.

[crni panter]

Hvala Regina...sej vem da imaš otročka in ni več tolko časa tukaj viseti...hvala bogu .. ma ja,jaz imam od nekdaj ok prebavo .vsako jutro sem šla normalno...no,sedaj pa me panika da nam šla prevečkrat in seveda grem prevečkrat...sicer ni driska...včasih malo bl v mehko ampak drugače pa normalno ..sm brala malo tvoje stvari ko si imela krizo z želodcem...se kr najdem .zjutrej panika popoldne pa se mal umiri...in ne skrbi me tolk da je črevo ozirk a bolezen ...ker res ni krvi,ni bolečin in podobno ..skrbi me pa da bom skos tko al pa zapadla v to obsesiranje... tezko je tko živet k nas vsaka sprememba v telesu spravi v paniko...hvala za odgovor in bodi lepo

[crni panter]

Evo,danes se je dan fino začel...zjutrej sm se zbudila celo ne preveč panična...nc ne ni zvijalo,celo zrelo s emi ej d Ane bom mogla.na WC ..no in sm šla...in v nekje šestih urah trikrat....spet normlano ..potem sem odkrila pa izpuščaj na dojkah...med dojkama in pod dojko..in seveda ne je začelo skrbet in sm se nekak trudila da me ne...nato sm šla spet na WC ,dvakrat zapored ampak spet ok...ni tekoča driska ali kej podobnega...zadnjič je blo pikco v mehko ...ne vem več ..zdj me skos bl skrbi kaj je narobe...

[Runo24]

Tako kot vaš dan je tudi moj dan. Nekak je šlo, pa spet ne. Sem šel popoldne nazaj v službo in sem med pranjem rok opazil neke flekce na umivalniku, podobno krvi, me je spet panika. Zdaj doma me je domač maček popraskal, pa eto, spet panika. Klinc, pa sem si zjutraj rekel, da bo boljši dan in ni. Drugi bi se za te reči kiti zmenili ne, niti opazili nebi. ??

[Dadi]

Pozdravljeni

Na tem forumu sem se že javljal pred cca 17 leti...

Sedaj, ko se je vse skupaj ponovilo se ponovno javljam.

Leta 2006, natančneje na pred božični večer, sem pričel s Cipralexom 10mg, zaradi paničnih napadov in visoke ankisoznosti. V začetku januarja leta 2007 mi je takratna moja psihijatrinja dvignila dozo na 20mg. Vmes sem si pomagal s Helex 3 x 0,25mg na dan. Lahko rečem, da sem konec Januarja že čutil zelo zelo izboljšano stanje. AD terapijo sem nadaljeval do leta 2016, do menjave iz Cipralex 20mg na Cymbalta 90mg, po posvetu svoje psihijatrinje, Blinc Pesek, ki mislim, da od leta 2018 ne ordinira več. Krasna pshijatrinja.
Da ne dolgovezim, vsa leta sem se dobro počutil, bil kdaj tesnoben zaradi službe, družine,...življenja in tudi vsakih nekaj let me je obiskal kakšen panični napad, ki sem ga v nekaj dneh pozabil in potlačil. Prave psihoterapije nisem imel nikoli, samo AD.

Maja leta 2022 sem na svojo roko začel zmanjševati Cymbalto iz 90mg sem prišel na 10mg do lanskega decembra. Čutil sem, da nisem ok, ampak sem si govoril, da sem sedaj toliko že star in moder, izkušenj, da AD več ne potrebujem. Ob večjih psihičnih obremenitvah sem bil precej tesnoben. Konec septembra me je obiskal kar močni panični napad in mi pustil strah v kosteh. Od takrat dalje sem bil bolj previden na telesne simptome in čedalje bolj tesnoben. Do meseca decembra sem imel še dva panična napada in vsak me je bolj prestrašil, zadnji toliko, da je bila dnevna anksioznost na višku.
Od 19.12.2023 je bilo stanje že tako nevzdržno, da sem začel Helex 3 x 0,25mg na dan in s 23.12.2023 začel počasi dodajati nazaj Cymbalto. Na polni dozi Cymbalte 90mg sem od 2.1.2024, jutri 4 tedne.

Lahko povem, da ob ponovnem višanju Cymbalte nisem imel nobenih stranskih učinkov in tudi Helex je naredil svoje, zato sem se od cca 26.12. dalje čedalje bolje počutil, lahko skoraj rečem, kot, da mi je AD na polno prijel. 5.1. sem obiskal novo pshijatrinjo Mojca Z. Drnovšek, ki pravi, da je AD terapija ustrezna, da Helex počasi zmanjšat in bo vse ok in udeležit se KVT terapije. Vmes me je obiskal še en panični napad, ki sem ga čisto sam sproduceral z mislimi. Posledično nisem želel, ne nisem želel, nisem upal zmanjšati Helex, do 18.1., kar pomeni, da sem ga redno jemal mesec dni. Potem sem ga opuščal 3 dni po 3/4 in potem 3 dni po 1/2 (debela) in ko sem prišen na 1/2 (slabo) sem imel panični napad, ki me je ponovno prestrašil, res pa je, da sem že celi dan bil jezen, razočaran, neučakan,... zakaj še nisem ok in tudi vsporednice sem vlekel med prvo epizodo, ker se do dneva natačno ujema izpred 17 let in primerjal stanje, da sem bil takrat po 4 tednih že skor čisto ok, amapk sem si govoril, da bo kmalu bolje. Prestrašil me je en članek o odvisnosti od Helexa in bil sem 100%, da sem doviseš. Stres je bil tako hud, da nisem niti spal, tiščanje v prsih pa nenormalna bolečina. V petek 26.1.2024 sem se ponovno naročil pri psihijatrinji in me je pomirila, da nisem odvisen, ampak, da ko sem začel manjšati dozo Helexa, so simtomi bolj izraziti, ker AD še ni prijel.

No sedaj pa moji strahovi, zaradi katerih nimam upanja...Kaj, če mi Cymbalta ne bo več prijela, ker Cipralex mi je že v tem času. Kaj, če bom mogel menjati AD in iti čez ponovne stranske učinke in spet vse od začetka čakanje, kdaj bo kaj bolje.

Psihijatrinji se ni zdelo to vse skupaj nič čudno in pravi, da bo AD še prijel. Naj povem, da še vedno jemljem Helex 3 x 0,10mg (slabo polovičko od pol 0,25) na dan, ki pa je bolj blagen žegen.

Hvala za kašno realno spodbudno besedo.

Lep pozdrav

[Runo24]

Spoštovani Dadi! Dolga zgodba in najbrž veliko neprijetnih občutkov. Vsi jih imamo, vsak se z njimi sooča na svoj način. Eni jih sprejemajo bolje, se znajo bolje upreti tesnobi ali napadom, drugi manj. Pri vsej zgodbi, ki jo berem, me spreletava zgolj vprašanje, zakaj že tako dolgo jemljete AD in ne ukrepate drugače. Jaz osebno ne jemljem AD terapije, ker mi to predstavlja obliž, ki rane ne zdravi, jo zgolj zakrije. Skoraj dnevno se soočam z nevšečnostmi, stisko, a si po vseh seansah KVT nekako le dopovedujem, da je vse OK in so to samo moji občutki, ki bodo tu in ki jih "vidim" samo jaz. Ob res neki stiski vzamem Helex 0,25 ali 0,5, če je res hudo (na pol leta enkrat). Panične napade sem s terapijo popolnoma premagal, ne rečem, da se ne bo kdaj kateri vrnil, a zaenkrat ga znam obvladati in se v situaciji umiriti. Treba se je potruditi in si dopovedati, da je to samo panični napad, da zaradi strahu ne bom takoj umrl in se s tehniko dihanja umiriti (telo in duha). Pišete, da imate družino, pogovorite se, to vam lahko neskončno pomaga, vsak dan sedem objemov, da bo dovolj hormonov sreče in zadovoljstva (zdravniško dokazano pomaga).
Jaz bi vam vseeno svetoval, da se res čim prej spravite k nekemu terapevtu. Težko je najti dobrega, terapije stanejo, ni poceni, a vsaj dve na mesec, pa bo lažje. Razgovor s psihologom vam lahko brezplačno omogoči tudi osebni zdravnik, meni je koristilo, kar nekajkrat sem bil in verjame da pomaga, meni je. Dajte iz sebe, kar vas žuli, izjočite se, nekje globoko v sebi tlačite neka čustva. Morda iz otroštva, morda niti ne in niti ni pomembno, dajte to iz sebe ven. Ne poznam vas, verjamem pa, da ste dober človek in vas je škoda, da se mučite. Ajde, vse dobro.

[Nives]

Pozdravljeni

Na tem forumu sem se že javljal pred cca 17 leti...

Sedaj, ko se je vse skupaj ponovilo se ponovno javljam.

Leta 2006, natančneje na pred božični večer, sem pričel s Cipralexom 10mg, zaradi paničnih napadov in visoke ankisoznosti. V začetku januarja leta 2007 mi je takratna moja psihijatrinja dvignila dozo na 20mg. Vmes sem si pomagal s Helex 3 x 0,25mg na dan. Lahko rečem, da sem konec Januarja že čutil zelo zelo izboljšano stanje. AD terapijo sem nadaljeval do leta 2016, do menjave iz Cipralex 20mg na Cymbalta 90mg, po posvetu svoje psihijatrinje, Blinc Pesek, ki mislim, da od leta 2018 ne ordinira več. Krasna pshijatrinja.
Da ne dolgovezim, vsa leta sem se dobro počutil, bil kdaj tesnoben zaradi službe, družine,...življenja in tudi vsakih nekaj let me je obiskal kakšen panični napad, ki sem ga v nekaj dneh pozabil in potlačil. Prave psihoterapije nisem imel nikoli, samo AD.

Maja leta 2022 sem na svojo roko začel zmanjševati Cymbalto iz 90mg sem prišel na 10mg do lanskega decembra. Čutil sem, da nisem ok, ampak sem si govoril, da sem sedaj toliko že star in moder, izkušenj, da AD več ne potrebujem. Ob večjih psihičnih obremenitvah sem bil precej tesnoben. Konec septembra me je obiskal kar močni panični napad in mi pustil strah v kosteh. Od takrat dalje sem bil bolj previden na telesne simptome in čedalje bolj tesnoben. Do meseca decembra sem imel še dva panična napada in vsak me je bolj prestrašil, zadnji toliko, da je bila dnevna anksioznost na višku.
Od 19.12.2023 je bilo stanje že tako nevzdržno, da sem začel Helex 3 x 0,25mg na dan in s 23.12.2023 začel počasi dodajati nazaj Cymbalto. Na polni dozi Cymbalte 90mg sem od 2.1.2024, jutri 4 tedne.

Lahko povem, da ob ponovnem višanju Cymbalte nisem imel nobenih stranskih učinkov in tudi Helex je naredil svoje, zato sem se od cca 26.12. dalje čedalje bolje počutil, lahko skoraj rečem, kot, da mi je AD na polno prijel. 5.1. sem obiskal novo pshijatrinjo Mojca Z. Drnovšek, ki pravi, da je AD terapija ustrezna, da Helex počasi zmanjšat in bo vse ok in udeležit se KVT terapije. Vmes me je obiskal še en panični napad, ki sem ga čisto sam sproduceral z mislimi. Posledično nisem želel, ne nisem želel, nisem upal zmanjšati Helex, do 18.1., kar pomeni, da sem ga redno jemal mesec dni. Potem sem ga opuščal 3 dni po 3/4 in potem 3 dni po 1/2 (debela) in ko sem prišen na 1/2 (slabo) sem imel panični napad, ki me je ponovno prestrašil, res pa je, da sem že celi dan bil jezen, razočaran, neučakan,... zakaj še nisem ok in tudi vsporednice sem vlekel med prvo epizodo, ker se do dneva natačno ujema izpred 17 let in primerjal stanje, da sem bil takrat po 4 tednih že skor čisto ok, amapk sem si govoril, da bo kmalu bolje. Prestrašil me je en članek o odvisnosti od Helexa in bil sem 100%, da sem doviseš. Stres je bil tako hud, da nisem niti spal, tiščanje v prsih pa nenormalna bolečina. V petek 26.1.2024 sem se ponovno naročil pri psihijatrinji in me je pomirila, da nisem odvisen, ampak, da ko sem začel manjšati dozo Helexa, so simtomi bolj izraziti, ker AD še ni prijel.

No sedaj pa moji strahovi, zaradi katerih nimam upanja...Kaj, če mi Cymbalta ne bo več prijela, ker Cipralex mi je že v tem času. Kaj, če bom mogel menjati AD in iti čez ponovne stranske učinke in spet vse od začetka čakanje, kdaj bo kaj bolje.

Psihijatrinji se ni zdelo to vse skupaj nič čudno in pravi, da bo AD še prijel. Naj povem, da še vedno jemljem Helex 3 x 0,10mg (slabo polovičko od pol 0,25) na dan, ki pa je bolj blagen žegen.

Hvala za kašno realno spodbudno besedo.

Lep pozdrav

Pozdravljen Dadi!

Cymbalta ni Cipralex in lahko traja malenkost več. Enako tudi drugič ni isto kot prvič in zna trajati malo dlje. Nikoli ni povsem enako. Verjamem, da delaš primerjave s prejšnjo izkušnjo..vsi smo to počeli. Ampak je vsaka izkušnja drugačna.

Razlogov, da bi te skrbelo torej ni.

Dr. Blinc je žal pokojna, preminula je lani poleti. Tudi jaz sem jo imela prej in je bila 1A, kar se vsega tiče.

Pri dr. Drnovšek si pa tudi v dobrih rokah, tako da le zaupaj.

Času čas in nekako preživeti to težje obdobje 

[Dadi]

Runo24 in Nives hvala vama za spodbudne besede…

Upam, da sta vidva ok.

Lahko pa povem, da ko sem se jaz prvič srečal s tem forumom pred 17 leti je bilo to čisto drugače. To sploh nisi smel nič napisati, ker se je usulo ogromno odgovorov in če si odgovoril, si imel dela za cel dan. To je bil čas preden so bila družabna omrežja in vse se je koncetriralo samo na forum.
Tudi po cca pol leta, ko sam foruma nisem več potreboval, kot tolažbo, sem večkrat v teh letih vrgu uč gor, da vidim, kaj kej počnejo moji sotrpini.

Fajn bodita

[crni panter]

Zdravo ..oprostite k pišem v to temo,nisem vedela kam,nasvet bi pa hitro prišel prav..sprašujem pa za znanko...spoznali sva se pred korono torej več kot pet let nazaj in sicer n avtobusu..prijazna,komunikativna..delala je na področju z ljudmi s težavami v duševnem razvoju..prihajava iz istega mesta in sva se veliko srečavali..velikokrat poklepetali...sama ima kar težko življenjsko zgodbo, zgodaj ostala brez mamice,cerebralna paraliza zaradi katere težje hodi ..vedno sem jo občudovala.kako.mocna je in se ne da...ko sem imela težave z mamo mi.je v nabiralniku pustila listek mislim nate in podobno ..res srčna oseba...nato pa je začel z malo čudnimi idejami..da ji je nekdo vdrl v računalnik in jo snema..nato da poslusajo preko mobitela..zdelo se mi ej da je malo čudno .imam sorodnico s shizofrenijo tako da sem sumila...nekoč sva se srečali v restavraciji kamor hodimo na malico in se ni želela pogovarjat češ da poslusajo zato sva pisali na prtičke ..vedla sm da nekaj res ni ok ..potem je dolgo nisem videla in sm vprašala njene sosede...živa blizu .rekli so da ne prihaja iz stanovanja da ponoči pa razbija po stanovanju,kriči ,joka...klicali so očeta pa mu ni odprla...hudo mi je ..verjamem da res trpi..kaj v takem primeru sploh lahko kdo naredi..tudi sosedje naprimer saj jim razumljivo ni vseeno in tudi malo strahu je prisotnega ..če mogoče res fantazira se res lahko še kaj naredi v obupu..ali ima kdo idejo kaj sploh narediti...sorodniki izgleda ne ukrepajo oziroma ne vem...mislim da bi rabila zdravniško pomoč ..

[Nives]

Morda se skusas z njo pogovoriti, v smislu, da bi bil obisk psihiatra in zdravljenje v njeno korist?

Drugace pa, kolikor vem je proti volji nekoga samo, ko ogroza sebe in druge.

Ce te ne bo poslusala, bi se jaz raje umaknila. Poskrbi zase Panterka