Prva pomoč

[Nives]

Cisto normalno in razumljivo...

[crni panter]

Hvala

[crni panter]

Zdravo ..rabim nasvet...mamo je zadela možganska kap,ki je kar obsežna ..poleg tega ima diagnozo Parkinsonove bolezni....skupaj sva kak mesec nazaj oddale prošnjo v dom za vsak slučaj, sedaj pa se.je zgodila kap in zadeve so se drastično spremenile. Jaz živim sama. Znajo,delam dve službi in sedaj se išče dom za njo,ko bo izpuščena...govorijo o mogočem izpustu domov ampak če bo v fazi kot je bila (privezana ker hoče vstajati) neorientirana,potem nimam šans da bi skrbela za njo..to pomeni da se odpovem službi,dvem službam...življenju in mogoče še svojemu zdravju ..pa ne narobe razumet...za mami sm skrbela do danes...rada jo imam bolj kot sebe...ampak trenutno niti nimam kompetenc za skrb za njo...saj nisem zdravstveni delavec...ona je sedaj vsakič v nevarnosti padcev in podobno ...ali ima kdo kakšne izkušnje s tem,kam se obrniti ...hvala vam

[Regina]

meni se zdi, da je za takega človeka s tako diagnozo in zdravstvenim stanjem najboljše, da je v Domu oz nekje kjer zdravstveno osebje skrbi zanj. Tu ni samo hranjenje, varstvo osebe, skrb… tu je še vse kar se tiče nege, dviganja, obračanja….. za svojca, četudo je še tako dober, si želi…… zelo zelo težko, fizično in psihično…. Tudi za to osebo je naporno,…. Obstaja pa tudi nega na domu. Kolegica za mamo ne more več skrbet… v dom je ne želi dati, zato ima 24h asistentko, ko skrbi za mamo. Plača, ampak je zadovoljna.

Nevem, moje mnenje.

[crni panter]

Hvala Regina
..tudi moje mnenje je tako..ne gre samo za psihično.ampak tudi fizicno nego in pomoč..zato se nagibam k domu...vem da bo na varnem,jaz lahko hodim na obisk ..če bi bila doma pa žal tudi jaz s svojo diagnozo mislim da bi doživela poslabšanje ..in to da uničim tudi sebe,verjamem da mama tega ne bi želela ..mi je pa hudo....neizmerno hudo ..

[Nives]

Crni panter

[Toja]

Tudi meni se je zgodilo tako z mojo mami, ko sem bila še aktivna (služba) in ni bilo nobene možnosti,
da bi jo imela doma...

Predvidevam, da je tvoja mama še v bolnici in moj nasvet je, da se povežeš takoj
s socialno službo bolnice, poveš svojo situacijo in oni ti bodo pomagali glede namestitve
v dom po najkrajši poti, saj veš kakšne so čakalne dobe...
meni so, ker so prepoznali situacijo, da sama ne more bit doma,
potrebna je bila popolna celodnevna oskrba, hranjenje, poleg tega pa ni bila niti komunikativna...

Poskusi urejat čimprej, da ti je ne dajo domov, ker potem bo težje  

Drži se  

[crni panter]

Hvala

[crni panter]

Toja,hvala. Sem že povezana s socialno v bolnici in je pošiljala okrog vloge v dom,ampak jamra da bo težko najti...kar verjamem,ampak pojasnjujemo pa ji tudi da doma ne bo šlo...mama tudi rabi pomoč pri negi poleg tega hodi ampak ni stabilna in je tudi že padla...je pa tudi na čase zmedena,neorientirana kar poslabša situacijo.ima samo mene,jaz pa seveda dve službi da lahko živimo. Tudi sama grem jutri na razgovor v dom. Res res upam da se uredi...vztrajala bom vsaj pri ok negovalni bolnišnici dokler se ne najde dom. ..druge opcije enostavno ne vidim.
Hvala in držite pesti....

[Toja]

vztrajala bom vsaj pri ok negovalni bolnišnici dokler se ne najde dom. ..druge opcije enostavno ne vidim.
Hvala in držite pesti....

Super, vidiš na negovalno bolnišnico sem pa pozabla...
ti kar vztrajaj in bodi malo "tečna", saj veš, da se radi izogibajo...

 

[crni panter]

Sm govorila z zdravniki,pa pravijo da ima dobr wure pa slabe ure...da je zlo nemirna,skos neki bi...da bi se velik zagovarjala, da vcas je ok,vcas kr neki bluzi...in sm omenila ta delirij k sm brala.o.njem in je sama rekla da se oni nagibajo k temu da je deliriju...da bodo preverili se če je kakšna okužba pa da bodo dal več vitaminov....tko no...zajeban je...men bo srce eksplodiral...k nc ne morm,in ne vem zakaj se je to njej zgodil....sem klicala na Spominčico pa ne rekla da niti pod razno to ni za doma bit...da bi vsaj tri osebe rabil...ne pa da sem sama pa se v službi ..tko da morm težit...

[crni panter]

Dragi moji,meni bo srce počilo....res ne morem več...že tko sm se bala trenutka k bo mami v zadnji fazi parkinsona,zdj pa kap in je vse obrnilo na glavo ... Zmedena je,ne vejo a je delirij ali kaj...kakšen dan se nekak fura in n sledi fizioterapiji ,druge dni ne ...rabi pomoč, sama bi rad shodila ampak lahko pade ...tako hudo mi je ..kako bodo z njo....zdej iščem dom ...je zlo težko ...v tej bolečini sem sama, iščem domove in zravn srce krvavi....res iščem smisel zakaj se vztrajat....zakaj sploh dihati,če si same muke na svetu....ne morem več...ne morem...

[Nives]

Zdaj je vse temno in bolece. V casu se bo pa spet zjasnilo.
V tej situaciji bi zelo prisel prav kak sorodnik, da ti malo pomaga v iskanju doma. 2 sluzbi delas in zdaj ti je izredno tezko zaradi dogajanja z mami. Pomoc in podporo rabis. Duso, ki bo kaj prisluhnila. Kakega sorodnika, da kaj pomaga glede doma. Pa se, da sama malo zase poskrbis.
Ko nam je tako tezko moramo res vec zase narediti. Tudi zato, da lazje zdrzimo vse skupaj.
Kakorkoli je ze temno, karkoli ze je.. vse enkrat mine.

[crni panter]

Hudo je...mami je nemirna,hoče vstajati...tko da jutri se psihiater pride in jo bo še on ocenil....tko da je clo možnost da gre v psihiatrično bolnišnico in s tem kupno čas za domove....men je pa srce trga...tega se je skos bala..res naj gre vse v rit ...zakaj je to treba,zakaj ...boga mami....

[Nives]

Vem... tezke stvari so to.. okusam podobno tudi sama na case. Vsakic, ko gre mami na slabse. Tezko je to sprejet Baje se da pa tudi to v casu prebolet.
Objem

[crni panter]

Hvala Nives...ja,res je težko...rada bi ji pomagala pa ne morem ..potem je še birokracija, čustva...zajeban...zravn pa vprašanje,kot si ti zadnjič napisala ..tolk je že pretrpela ..a bi ji lahko bilo kaj prizanešeno...

[Nives]

Pravijo, da si dusa vnaprej izbere ..neke naloge, ki jih zeli okusiti in osvojiti v casu zivljenja. Nekatere duse si izberejo ekstra tezke naloge. Jaz verjamem v karmo in reinkarnacijo. Ni nam pa dano, da bi povsem razumeli pomen tega. Jaz se vcasih s tem tolazim. Pa da se kasneje spet srecamo v drugi dimenziji.

Je pa tudi tako, da je realno veliko na nas, kako zivljenje si ustvarimo. Odvisno je od nasih notranjih prepricanj, lastnosti.. od nasega dojemanja sebe, drugih in zivljenja. Kar se da vse spreminjat.

Moja mama se je zivljenjsko zapletla v standarden vzorec, ki se je prenasal generacijsko. Zenska je izbrala alkoholika in nasilneza. Sama pa potem bila nekako zrtev situacije. Soodvisnost. Revscina. Tudi jaz sem bila na tej poti. Imela sem nekako sreco v nesreci. S tem, ko sem zapadla v ankso in depro in sla na terapijo, pa ozavescala in se zdravila. Lahko bi rekla, da sem imela oz imam sreco torej.

Moja mama je bila skoraj celo zivljenje zagrenjena in nesrecna. Jo je pa cca 12 let nazaj zadela kap. Skozi predelavo tega je nasla cisto druge poglede in se precej spremenila...postala manj obremenjena, nasmejana in pozitivna in potegnila ene smisle vsega. Vsaj ta del si je dala

Morda das casu cas.. ne ve se se, pri cem sta. 

[crni panter]

Nives ,hvala ..veš ti si eno tako veliko srce! Zmeren tudi veš kaj napisat....sama sem istega mnenja oziroma prepričanja ..in na nek način se mi zdi da je mami zdaj prisiljena predelavah stvari k jih v življenju nikoli ni....samo ja,čustveno pa je to težko sprejet ,ker jih imamo radi... 

[Nives]

Hvala ti Crni panter . Vcasih ne vem, ce z napisanim lahko kaj dam. Obcutek imam, da si tudi ti eno veliko srce.
Tudi jaz sem dobila isto predstavo o dogajanju tvoje mame. Ocitno ji je zelo tezko se soocit sama s seboj. Ampak.. v resnici nimamo izbire in resnica nas lovi toliko casa, da se enkrat z njo soocimo, jo dojamemo in pozdravimo.

Casu.. cas

[Nives]

Je pa zoprna ta plat, ko se imamo radi in smo navezani in ta druga oseba ni najbolje.  Davek na to.. da nam je dana cloveskost in toplina