Javno nastopanje

[lučka7]

Evo naj še jaz opišem svojo težavo, imam "nenormalen" strah pred javnim nastopanjem, obiskujem fax in že ob misli na predstavitve seminarskih nalog mi postane slabo. Med nastopom me obliva pot, glas se mi spremeni za 90% in sem slišati kot, da bi bila na robu joka, tudi sape mi zmanjkuje in že večkrat se mi je kar stemnilo pred očmi, tako, da z nastopom sploh ne pridem do konca. Tehnike sproščanja mi ne pomagajo.
Večkrat se namreč sprašujem ali je vredno, da si delam sramoto pred sošolci, najraje bi kar pustila fax, ampak vem, da to ni rešitev.
ima kdo podobno težavo?  Kakšen nasvet? 

[Regina]

Lučka7 lepo pozdravljena 

Še kako dobro poznam te občutke. Spremljajo me nekako že iz osnovne šole. Že takrat sem poznala občutke kot so zvijanje v želodcu, slabost, tresenje, piskajoč glas,... pred nastopi. Bilo je tako hudo, da tudi spala nisem noč pred kakšno govorno vaje, recitacijo pesmice... Vendar sem h sreči takoj, ko sem začela z nastopom se nekako opogumila in strah je minil. Seveda je bil nastop ne preveč dober, pojavljali so se tudi black-outi, ko sem popolnoma pozabila besedilo... Nimam dobrih spominov na to. Sošolci so se smejali,... od takrat se pri meni dogaja, da udari rdeečica v obraz, če se npr. zmotim pri predstavitvi, takrat se čisto zmedem, se začnem še bolj trest.... In ko začutim, da mi je v obraz vroče postane rdečica še hujša. Seveda vsi to opazijo... kaj si mislijo pa nevem. 

No pa še danes, ko tudi jaz obiskujem fax imam iste probleme! Na mojem faxu sicer ni veliko javnega nastopanja... ampak kakor zanalašč smo ob vpisu se morali odločiti za en izbirni predmet. No, ko sem se jaz vpisovala je ostalo samo še JAVNO NASTOPANJE! Panika! Zdaj imamo vaje, predavanja, naj bi nas kakor naučili kako javno nastopati, pa sploh ni res. Kar dali so nam neko nalogo, ki jo bomoo mogli pred celim letnikom predstavit. Mene že zdaj zvija kako bo... mogoče pa mi bo predmet pomagal, da se strahu znebim. 

Tehnike sproščanja tudi meni ne pomagajo, pa če se na trepalnice postavim... vseeno pa nekako ta nastop steče, saj pravim, po nekaj minutah se malo privadim in me malo paniku opusti, ne pa popolnoma...če gre le vse po načrtu. Čim se kaj zmotim, je to že velik problem.
Javno nastopanje enostavno ni zame! In nikoli ne bo. 

Glede opuščanja faxa pa - nikakor. kar te ne ubije te naredi močnejšega! Spomnim se ene gospe, ki mi je že nekaj časa nazaj govorila, kako je imela grozne treme pred nastopanji, kako je bruhala pred nastopi, samo zato ker ji je bilo tako hudo. No ko je imela ene 30 nastopov za sabo je zadeva minila. Navadila se je. Sedaj nima problemov javno nastopati  tako, da mislim, da je tudi za nas 'strahce' nekje lučka upanja

Kar pogumno naprej 

[lučka7]

Regina, hvala za tvoj odgovor in spodbudne besede 
Pri meni je problem, da imamo nastope pri vsakem predmetu, res pri čist vsakem in enostavno mi je to preveč stresno. Okej, včasih kakšen nastop izpeljem z blažjo tremo in sem zelo vesela, češ, da bo zdaj tudi pri ostalih bolje, pa ni, potem se spet pojavi takšen nastop, kjer se popolnoma osramotim, izda me predvsem glas in ko vidim, da ga ne morem nadzirat, popolnoma popustim... Nevem kako si naj to sploh razlagam, nevem zakaj se mi to dogaja hitro bitje srca in tresenje sem nekako premagala, glasa pa ne morem nikakor nadzorovati  tudi jaz nevem kaj si potem mislijo drugi in se vedno znova obremenjujem s tem, ne morem čez to, seveda me imajo za neko čudakinjo... Res bi rada premagala to, pa nevem kako..

[aria]

Jaz, ko sem imela probleme z javnim nastopanjem, sem si na začetku pomagala s tableti(Helex-čeprov zdaj naj bi bila boljša opcija Solian). Ko sem pa dobila parkrat dobro izkušnjo, se mi je pa trema toliko zmanjšala,da sem bila brez tablet.
Verjetno obstaja tudi kaj naravnega proti tremi. Vprašaj v lekarni ali pa povej pri zdravniku.
Drugače pa jaz sem imela manjšo tremo takrat,ko sem se manj pripravila, ker sem vso energijo usmerila v to kaj bom povedala. Če sem pa znala vse na pamet je bila trema toliko večja, ker sem vmes imela čas razmišljat še o tem, kaj je čudno izpadlo oz. kako me drugi vidijo.

[Regina]

Pa ne pozabite, malo treme je vedno dobrodošlo... Samo pri naših primerih jo pa imamo za izvoz 

Lučka ne glej tako negativno ta tvoj problem, čeprav verjamem, da ti prinaša zelo veliko muko. Kaj pa, če pred vsakim nastopom vadiš pred družino??? Jaz si sicer niti tega ne predstavljam, tako, da ko imam nastop pač se prežiram, sekiram,... nemorem si pomagati, rečem si kar bo, pa bo... Tablet nisem nikoli jemala, tako, da stem tudi nimam nekih izkušenj, sem pa 1x vzela Lexaurin (podobna stvar kot javno nastopanje)... samo mi itak ni pomagal, oz je prije šele par ur po tej zadevi, tako da .. brezveze 

Kako pa je na faxu? Mogoče imaš manj treme pri predmetih, ki so ti bol všeč?? Pa ne razumem, zakaj bi te imeli za čudakinjo. Nismo vsi za vse, enim leži nastopanje, drugim ne, eni so bolj za timsko delo.. itd Ne razmišljat, da si slabo mislijo o tebi oz razmišljaj samo o tistih, s katerimi se družiš.

[simonchy]

No tudi sama spadam malo sem.

Uglavnem tudi sama sem imela na faxu težave s predstavitvami. Tudi že v OŠ. Najbolj se spomnim tega, da sem se v OŠ učila eno kratko pesmico zelo dolgo časa pa je potem en večer pred predstavitvijo nisem in nisem zmogla ponoviti, mama mi je že napisala opravičilo; nakar sem zjutraj tisti dan ponovno poskusila ponoviti jo in woooola, kar celo sem povedala. In potem tudi v šoli in dobila 5. To sem si res zelo dobro zapomnila. Nisem in nisem si je mogla zapomniti, ker sem se sekirala zakaj si nič ne zapomnim, misli so bile torej čisto drugje.

No tudi na faxu sem imela zmeraj velikansko tremo, še večjo če se nisem dobro pripravila, morala sem imeti za vsak slučaj vse nekje napisano, a potem tega ni bilo potrebno uporabiti. Ko sem ponavadi začela s predstavitvijo je nekoliko minila. Pred tem pa potenje, tresenje, hitro bitje srca, da je kar majčko dvigovalo in še zaradi tega me je bilo sram in sem se sekirala. Ampak najhuje je pa prišlo za predstavitvijo ali karkoli drugega, če sem morala na glas pred drugimi povedati. Začela sem se sekirati in premišljevati, če sem se slučajno kaj zmotila, kako sem povedala, kakšna sem  bila, kaj si mislijo drugi o meni.....

Še do sedaj se tega nisem rešila, a je vsaj malo bolje. Predvsem tisto po javnem nastopanju in zaradi tega se potem tega že od daleč izogibam, čeprav bi kdaj rada kaj povedala, prebrala "v javnosti", a se preveč bojim "mojih misli" po tem.

No nisem ti nič svetovala, ker ti tudi ne zmorem, a jaz sem pri sebi ugotovila, da so krive moje negativne misli, slaba samopodoba... in je potrebno spremeniti razmišljanje in bolj zaupat vase - a kaj ko je to TAKO TEŽKO in seveda se za to potrebuje veliko časa.