FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
nedelja, 22. november 2026 ura: 17:09


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Ko ni nikoli bolje...  (Prebrano 12160 krat)
bina223
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 56


« dne:: petek, 18. december 2015 ura: 20:21 »

Dosti razmišljam sedaj pred novem letom kako gredo leta. Kako sem se trudila že 40. let spremenit da bi bilo bolje pa ni. Še zdaj sem sama, osamljena, depresivna, nesrečna točno tako kot sem bila že vsa ta leta. Ko sem bila mala sem imela odsotnega očeta ( se prvi nisem imela zadovoljenih potreb po moški osebi in ljubezni), sedaj pa nimam fanta in spet nimam zadovoljenih potreb po bližini in ljubezni z moške strani. neverjetno kako je živjlenje podobno kot je bilo takrat. Morda ker ne verjamem več v to. Ne vem. Mela sem nešteto priložnosti da bi imela kakega fanta. Pa je vedno kaj narobe. Ali je neresen, vara, nezainteresiran, bi me mel samo za sex, miljon problemov.. potem pa pač skenslam in grem dalje in ostajam sama. Res je to zelo žalostno a žal tudi vem resnico da če ne bom sebe pošlihtala in bila sama srečna s svojem lifom tudi pravega fanta ne bo. Ampak kako bit srečen z lifom ki ga sovražiš? jaz sovražim živet sama pa živim sama, Zame je to kazen. Visoka kazen. Kazen mi je živet sam in bit toliko sam kot jaz. Ni noben užitek ampak trplenjei in kazen žal. Ne vem kako bit srečna s svojem lifom. Vem mogla bi se z nečem ukvarjat a vedno ko se poskušam s čem ukvarjat nimam ljudi ki bi mi pomagali (npr rada bi producirala glasbo pa nimam nikogar ki bi mi pomagal vsaj kake osnutke naredit ljudem se pač jebe vseeno jim je zate tako je). Zavidam ljudem ki imajo nekoga s katerem lahko počnejo stvari ki jih veselijo ( v mojem primeru produkcija glasbe): Ne vem zakaj se meni to dogaja nonstop. na vseh področjih. Fanta pametnega si tako ne morem dobiti, produkcija glasbe ni možna ker bi rabla nekaj ljudi da bi to skupaj delali.A jih žal ni tako da sem obupala. Isto sem obupala na področju moških in na poklicnem področju ker pač živim v sloveniji  ( v tujini ti stojijo ob strani verjamejo vate tu pa je prehudo zame prevelik stres in vse skupaj tako da sem omagala). Ne vidim več nobene perspektive zase. Vidim le črnino. Sovražim moj life in vsak dan misilm na samomor. Vem da izboljšanja tako ne bo ( pa boste zdaj rekli ja mogla bi mislit pozitivno a vedno ko mislim pozitivno dobimi tako klofuto od življenja - npr se mipokvari avto ali dobim zavrnitev fanta da me npr ne mara tako da si NE UPAM mislit pozitivno ker vedno dobim udarec nazaj). Životarim. Ne obstajam. Nočem da živim. rada bi šla s tega sveta. Brez smisla je sploh živeti. no saj v bistvu niti ne živim ker sem taka.  Brez veze je. NImam ne perspektive ne volje v ničemer žal. moje živjlenje je končano. rada bi umrla. Pa nehajte z bulšit pozitivnim mišlenjem ki pomaga le kratkoročno. rešit je treba korenine iz kod izhaja tvoj negativizem zakaj si tak. tam je rešitev ne pa nek bulšit pozitivno mišlenje. hodim na terapijo. včasih je bolje včasih slabše. To me nekako drži nad gladino dokler se ne zgodi spet kaj slabega da me pobije in zabije zopet na dno. (kot sedaj ko bi me en fant mel za ljubico in ne bi skenslu punce in še poleg tega osvaju druge). ja to me zabije in me boli zelo zelo. zavrnitve bolijo. ko me je oče pustil ko mi je bilo 3 al 4 leta sem si mislila: nisem vredna njegove ljubezni, ne mara me, odšel je. nisem vredna. in točno tako je tudi sedaj ko sem odrasla. sem zapuščena zaničevana nevredna ljubezni. znova in znova podoživljam ta pekel. pekel zavrnitev, razčlovečenja, samote, samouničevanja. neexistence, žalosti. ki ga hočem 1x prekinit. če ne druga s samomorom ker res ne zdržim več.
Prijavljen
Cvetlica
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 442



« Odgovori #1 dne:: sobota, 19. december 2015 ura: 10:24 »

Ne poznam te dovolj dobro, zato je to samo moje razmišljanje. Če se vrnemo na tisto da izberemo partnerja ali pa druge ljudi, ki so nam blizu tako da so podobni našim staršem. Pogosto podzavestno iščemo podoben vzorec, saj želimo z drugimi ljudmi rešiti težave ki smo jih imeli v otroštvu. Tako lahko na primer sovražimo nekoga, ki ima vse pod nadzorom na koncu pa pristanemo ravno z takimi ljudmi. Ko to ozavestiš pa moraš spoznati, da je to le mučenje in poiskati drugačne ljudi, kljub temu da te tisti privlačijo. Pogosto tudi vidim ljudi, ki bi radi srečno zvezo, vendar jo iščejo pri ljudeh ki jim tega ne morejo dati. Mogoče pa ljudi odbija ravno ta tvoja potreba po zvezi. Bodi močna, samostojna oseba in počni stvari, ki te veselijo samo zaradi sebe in sem prepričana da boš privlačila drugačne ljudi. Ko bo prišel čas bodi v zvezi zato ker hočeš biti, ne ker moraš.

Nenazadnje pa se žal ljubezen ne zgodi vsem. Vem da si jo skoraj vsi želimo, vendar nekateri vedno naletijo na napačne. Pa kaj? Ali boš zaradi tega kaj manj vredna? Daj času čas, če ne pa najdi kar te veseli, bodi močna in vzor za druge ženske s podobnimi težavami:)
Prijavljen
spomniseme
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 112


« Odgovori #2 dne:: sobota, 19. december 2015 ura: 13:35 »

. Če bi bila kje bližje mene doma. Bi šla z veseljem s teboj ven. Nisi edina, ki nima nikogar. Tudi meni se je zgodilo, da nisem videla izhoda. Da sem bila tako sama. Začela sem pa tako. Namesto, da sem jamrala. Sem šla sama na sadno kupo. V gostilno, v trgovine. Uživala sem v tisti sadni kupi, v tistem kar imam . Kot, da bi sadno kupo jedla prvič. Nisem iskala tistega kar nimam. Ampak tisto kar imam zdaj. To je pomembno.

Kaj delam pa zdaj? Razmišljala sem, da bi spremenila mojo prehrano. Raziskujem, iščem. Ne razmišljam o  tem kar nimam. Ampak o tem kaj lahko naredim zase. Počutim pa se veliko boljše. S tem kar iščem, berem kaj bom danes skuhala. Le to, da nekaj naredim zase. Se že počutim veliko boljše. Kaj pa ti narediš zase? Rekla si, da hodiš na terapijo. Žal ti nobena terapija ne more pomagati, če le hodiš. Le zato, ker moraš hoditi.

Ustavi se. Poglej vase. Se vprašaj? Kaj potrebuješ narediti zase. Da se boš ti bolje počutila.

Žal nihče ne more vedeti namesto tebe . Če hodiš na terapije in se tam počutiš slabo. Ne narediš zase prav nič. Ni nič narejenega. Nič. Sigurno ni vse slabo kar imaš zdaj v življenju. Malenkosti so zelo pomembne. Kar imaš ti nekdo tega nima. To se moraš zavedati. Da nimajo vsi takega življenja kot ti. Je lahko še veliko slabše. Ljudje se preveč osredotočimo na tisto, kar nimamo. Pozabimo pa na kar imamo. Bodi hvaležna za tisto kar imaš. Ne sprašuj druge ljudi, ker ti žal ne morejo povedati. Boljše se boš le počutila, ko boš sebe vprašala.
« Zadnje urejanje: sobota, 19. december 2015 ura: 14:12 od spomniseme » Prijavljen
spomniseme
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 112


« Odgovori #3 dne:: sobota, 19. december 2015 ura: 14:29 »

ko ni nikoli bolje  Angry

Nikoli ni bolje, ker se osredotočiš na slabe stvari v tem primeru kaj ti nimaš in kaj želiš imeti.
In ne na dobre stvari, ki jih imaš. Dobro pozabiš.

Hvaležnost za drobne reči bi lahko rekli skromnost. Pri tebi pa skromnosti ni. Tu bi se mogla
začeti učiti. Hvaležnost za drobne stvari v življenju in potem seveda pridejo na vrsto tudi velike. 
Cool Cool
Prijavljen
bina223
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 56


« Odgovori #4 dne:: sobota, 19. december 2015 ura: 19:42 »

Cvetlica: ko bi le vedela kaj me veseli. ponavadi počnem stvari ki me ne veselijo. Živim življenje ki ga sovražim. Ne maram biti sama pa sem sama. Ne maram živet sama Pa živim sama. Sovražim samoto. pa sem sama. Življenje mi je kot kazen. samota mi je kazen. moje prazno stanovanje pa prekletstvo. žal vse kar imam sovražim. IN vse mi je zameglilo razum da ne vem več kaj želim in kaj hočem ker nikoli nisem dobila tistega ki sem si želela.
Spomniseme: ja morda sem res premalo hvaležna. A moje misli se sučejo sedaj le okoli samote osamljenosti in kako sem sama. res to tako sovražim da ne morem povedat. tako bi zakričala da imam tako življenje ki ga iz dna srca sovražim. Najela bi starše in brata sestro da ne bi bila sama a vem da žal to ne gre. res. Težko zaradi te osamljenosti vidim sploh kaj dobrega. žal
Prijavljen
bina223
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 56


« Odgovori #5 dne:: sobota, 25. junij 2016 ura: 21:28 »

Spet pišem... morda eno in isto ne vem zakaj... a hočem nekje ujet mali žarek upanja ki ga ni več... če bi me zdaj vprašali koliko upanja imam da bo kdaj bolje bi rekla nekje 0,00001%... obupala sem... tolikokrat mislim na samomor ker takega bednega lifa se mi ne da več živet. Nihče nikoli nima časa... poklicat 20 tel št vsak vikend in nihče nima časa ali se niti ne oglasi... počutiš se enostavno da si ODVEČ na tem svetu... ta tako nikomur ni mar zate, da si tako nihče ne želi tvoje družbe in bližine... ker drugi bi te mogli klicat in bi se počutil zaželjenega ljubljenega... pa temu ni tako...
in ta nočna mora glede moških... ja tako si ŽELIM fanta da je to že moja obsesija. in ne samo leto ali 2.. želim si ga že 20 let... tako kot sem si želela očeta 13 let in molila vsak dan naj pride nazaj v Slovenijo pa ga NIKOLI ni bilo. tako kot sem obupala 13. leto prošenj Boga naj pride očka k nama... ja tako bom tudi zdaj 1x obupala glede moških in tudi če pride mi ne bo NIČ pomenil... ker pride 1x čas ko OBUPAŠ. ko res NE ZMOREŠ VEČ. pride ta točka. grozno je a kaj. nič ne moreš PRISILIT ALI IZSILIT. samo tako je. sprejmi ali pusti... in ta moja samoizpolnjevalna teorija da tako ne bo nikoli bolje da itak mam skos nesrečo v ljubezni ker se mi je to dogajalo nonstop v mladih letih sem to sprejela... in tako je tudi zdaj... zdi se mi nemogoče da bi kdaj bilo bolje. Nazadnje mi je šla kolegica na zmenek z nekom ki mi je bil všeč... ja nonstop gledam pred očmi kako so druge všeč tistim fantim ki so meni všeč... če se pa že kdo zanima zame mi pač ni všeč... standard... pa ne da sem zbirčna. tudi SILILA sem se z fanti in bila skupaj z 3mi ki mi NISO bili všeč da so se mi dotiki prav zagabili:( ja žal tako je če ne moreš dobiti tistega ki ti je všeč. tako žalostno da srce boli a kaj naj človek naredi? če ne moreš nič izsilit in prisilit? Vem in se zavedam da bi mogla bit srečna uživat življenje ga ga NE MOREM in ne znam! ker nimam družbe!! NImam prave družbe in me osamljenost vleče na dno... kar je posledica da si še BOLJ želim nekoga še bolj želim fanta in tako sem posledično imela 2 edini zvezi v mojem življenju. zaradi osamljenosti. žal. to je resnica. ki žal boli...
in pomanjkanje očeta ki ga nikoli ni bilo v otroštvu je zdaj isto pomanjkanje fanta ki ga nikoli ni v odrasli dobi... samota in nesreča in trplenje sedaj in prej...
zgleda da mi je to domače... a ne vem kako iz tega žal...
kje je upanje ali ga je sploh še kaj? kako naj upam po vseh teh udarcih in samoti? ne vem.  tolikokrat mislim da je samomor edina rešitev. morda pa res kdaj bomo videli
Prijavljen
AsandraA
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 253


« Odgovori #6 dne:: nedelja, 26. junij 2016 ura: 08:10 »

Bina, pozimi ti je spomniseme pisala o tem, da poišči kaj imaš. Verjamem, da tudi ti, tako kot vsak od nas, nekaj imaš. Nekateri smo se tega v času "spraviti se k sebi" tudi morali naučiti. Korak za korakom, dan za dnem  poiskati, vse kar JE.

Pozdrav, sandra
Prijavljen
bina223
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 56


« Odgovori #7 dne:: nedelja, 09. oktober 2016 ura: 06:43 »

Ljudje ne vedo kaj imajo ko imajo mamo očeta, brata, sestro, prijatelje. Jaz vsega tega NIMAM. vsak je obkoljen z najmanj 3-4imi ljudmi jaz pa z 0. Nimam odnosov. sem čisto sama. v takem stanju človek propada, umre, umira po obrokih. To se dogaja meni. 99% ljudi ne razume kako je to če res nimaš NIKOGAR. ko res NIKOMUR ni mar. KO nimaš nobenih obiskov, ko te nihče ne pokliče kako si. Ko nihče ne pride k tebi. Le bežni znanci morda rečejo zdravo drugega pa nič. Pa smo ja družabna bitja in POTREBUJEMO odnose. Priznam da jih potrebujem. A kaj ko se ljudje odmikajo in ne razumejo. Edino katero imam je prijateljica 200 km proč ki jo bežno poznam. a jaz potrebujem nekoga v ŽIVO nekoga ki bi mu bilo MAR zame. In logično da pridejo potem samomorilne misli ker tako nikomur ni mar. Težko je razumeti da si brez staršev in da res nikomur ni mar... ne vidim več izhoda ker tako tudi če bi storila samomor vem da me nihče ne bi pogrešal. (zdaj boste pa pisali pojdi k psihiatru itd itd) A človek rabi le objem toplo besedo in da rečeš taki osebi: mar mi je zate, ni mi vseeno!!! Samo to! Psihiater ti da samo tablete ti pa rabiš objem, nekoga ki mu je mar zate in se zavzame zate to je REŠITEV  in ne tablete!
Prijavljen
Trodat
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 85



« Odgovori #8 dne:: nedelja, 09. oktober 2016 ura: 12:29 »

No, prej si imela novo temo o tem. Pa ti bom tukaj odgovoril.

Glej jaz tudi nimam nikogar, nimam prijateljev, nimam skratka nič.
Zato sem si kupil psa na katerega sem zelo navezan.
Res je, da imam mamo, na katero se lahko zanesem, žal pri očetu to pretežno ni možno, ker ga alko zjeb*.....

Drugače pa samomor ni rešitev, sem ga delal 5x do sedaj in poleg tega da si potem po tem celi bogi, res ni vredo.

Najdi si neko zaposlitev, jaz recimo zelo rad kuham in se tu najdem, pa mi ni nič problem delati, potem mi tudi pesa vzame nekaj časa, ker ima več energije kot jaz imam včasih s tem probleme. Zadnje čase zelo rad berem življenske zgodbe - knjige, gledam filme, ki so posneti po resničnih dogodkih, itd. Vse se da če le človek malo volje in energije pokaže, saj ne rečem, da jaz blestim zdaj, kje pa ... Ampak guram, evo.

Skratka nikoli ni tako hudo, da enkrat ena zvedica nebi posijala na nebu tudi zate in ti povedala, vztrajal in trudi se.  rozicodam

Če boš pa samo črno razmišljala in samo o samomoru in samo kako ti je hudo ti pa povem, da se iz tega začaranega kroga nikoli ne boš izvekla, žal.
« Zadnje urejanje: nedelja, 09. oktober 2016 ura: 14:34 od Trodat » Prijavljen
Kiyosaki44
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 3


« Odgovori #9 dne:: ponedeljek, 20. februar 2017 ura: 13:40 »

Sem ravno prej bral tvojo drugo temo o brezčutnih ljudeh. Iz nekaterih odgovorov na tvoj začetni post bi sklepal, da si precej naporna saj želiš, da si ti in tvoji problemi vedno v centru pozornosti. Če ni tako pa za to kriviš zunanje dejavnike in "brezčutne ljudi". To se da razbrati tudi pri tej temi. Vsak nasvet takoj negiraš z enimi in istimi argumenti, kriva pa je vedno okolica (oče, mama, fantje, svetovalke, ...), ti pa si samo sebe predstavljaš kot žrtev življenja. Sanjaš samo o stvareh, ki jih nimaš, očitno pa ne storiš nič v smeri, da bi se kaj izboljšalo sama pri sebi. Mogoče pa si ravno zaradi te svoje napornosti in črnogledosti tako osamljena, ker se takih ljudi vsak raje izogne. 
Predlagam ti, da upoštevaš nasvet od "spomniseme" in malo razmisliš o stvareh zaradi katerih bi lahko bila vesela in zadovoljna v življenju. S tem si boš postavila temelje, ki jih boš s svojim trudom lahko gradila naprej. Če vse vidiš črno in že vnaprej brez uspeha - bo samo še slabše.
Ne pričakuj od okolice, da ti bo stalno nudila oporo in tolažbo, če sama nisi pripravljena storiti nič. Igranje večne žrtve ni dober način za privabljanje pozornosti.
Prijavljen
Tonnyy
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 2


« Odgovori #10 dne:: sreda, 17. maj 2017 ura: 13:46 »

Živjo Bina,

Berem tvoje prispevke in razmišljam, da sva si v nekaterih potezah (in težavah) podobna.
Ko človek ne more (ko je na dnu), mu vsa prigovarjanja in pozitivizem, ki prihaja od sicer dobronamernih ljudi, ne pomaga kaj prida. Mene je to še bolj potlačilo, ko sem bil najbolj na dnu. Vidiš podobne ljudi, ki imajo podobne težave ali pa so jih imeli in vsi ti hočejo nekaj pomagati. Prvi minus zame je bil že ta, da sem moški, ki naj bi bil "po neki definiciji" reševalec težav, steber, opora pa to nisem oz. nisem mogel biti kadar sem bil sesut. Ko sem se znašel položaju, ko so me drugi gledali kot bogega, ki mu je treba pomagat, mi to ni bilo OK. Sploh ne. No, potem sem si sam sebi nekako priznal, da imam enake "pravice do psihičnih in psihiatričnih težav" kot ženske in sem se zaradi tega počasi nehal tlačiti dol. Potem pa vsi ti dobronamerni nasveti, kaj vse bi MORAL narediti... To je bilo po svoje še huje, ker vidiš, kako drugi lahko, ti pa ne moreš biti pozitiven, ukrepati, vsak dan telovaditi, vzdrževati dobrih stikov z bližnjimi, gledati pozitivno, ustvarjati in še sto drugih stvari, ki naj bi jih delal. Hočeš, pa ne moreš. Odločiš se, da boš, potem pa ne moreš. In potem se počutiš še slabše, ker vsem svojim težavam dodaš še za malo nižjo samopodobo.

No, saj niti ne vem točno kaj sem ti hotel povedati… mogoče samo to, da se mi zdi, da vem, kako se počutiš.

Meni je pomagala (po tem kar lahko vidim iz moje prespektive) sprememba v življenju. V moreči službi, kjer sem vztrajal 15 let, ker sem mislil, da MORAM, sem dal odpoved. Hkrati sem jemal tudi antidepresive in ogromno bral o mojem stanju. Vedenje o mojem stanju mi je pomagalo razumeti samega sebe in biti do sebe bolj prizanesljiv. Ko sem znal potegniti črto med tem kaj sem jaz kot oseba in kaj se meni dogaja (bolezen), je bilo veliko lažje. In pa to, da sem veliko bolj začel razmišljati, kaj si pa jaz želim in kaj bi pa jaz rad v življenju in veliko manj, kaj vse bi moral delati, narediti, doseči…

Upam, da si dobro in da bo tudi zate nekoč bolje. Morda kmalu. Če hočeš, se lahko oglasiš na ZS.
Prijavljen

lp  T
------------------------------
ADHD nepozornostni tip. Ponavljajoča se depresivna motnja.
bina223
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 56


« Odgovori #11 dne:: sreda, 11. oktober 2017 ura: 20:59 »

Tako se trudim imeti rada... berem knjige, se pogovarjam, hodim na terapije... pa nič... ne morem in ne morem se sprejeti, ne morem se imeti rada kljub temu da kao "dobro zgledam"... sam izgled ni vse če umiraš v duši... umiraš da bi imel nekoga ljubezen pa ti jo BOg ne da... ker nimaš sebe rad!! A ni to ironija... ko se kao imaš rad pride pravi fant !!! Ja kaj pa če se NIKOLI ne boš imel rad ( kot npr jaz) se pravi potem tega fanta ne bo NIKOLI!!!!?? MIslim... grozno... se trudiš probaš pa vedno dol padeš zapadeš... kako si ŽELIM da bi našla fanta da bi skupaj rasla, skupaj gradila na sebi... kje je..?? bolj ko ga iščem --bolj se  mi izmika... VEM da bi mogla bit kao srečna zadovoljna in da bi mogla met rada sama sebe! a kaj ko ne zmorem in ne morem!! NIti ne vem kako se naj imam rada... niti ne vem kako... niti ne vem recepta.-- NOČEM se sama sebi smilit kot nekateri mislijo... niti NOČEM pozornosti kot nekateri mislijo... NE... hočem LE biti srečna!! samo to! in najt nekoga... četudi za družbo. karkoli... za pogovor. si deliti misli in občutke... potem je lažje veliko lažje...
Prijavljen
ljubica
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Prispevki: 829



« Odgovori #12 dne:: četrtek, 12. oktober 2017 ura: 17:07 »

Sanjaš samo o stvareh, ki jih nimaš, očitno pa ne storiš nič v smeri, da bi se kaj izboljšalo sama pri sebi. Mogoče pa si ravno zaradi te svoje napornosti in črnogledosti tako osamljena, ker se takih ljudi vsak raje izogne. 
Ne pričakuj od okolice, da ti bo stalno nudila oporo in tolažbo, če sama nisi pripravljena storiti nič. Igranje večne žrtve ni dober način za privabljanje pozornosti.

Eh, če bi bilo tako, potem ne bi nihče od negativcev bil v odnosih, razmerjih, zakonih. Pa ravno negativci se ne trudijo v smeri gradnje odnosov, ampak imajo raje parazitski način življenja.

Pozitivizem ne reši vsega, res ne.
Prijavljen
mina
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.713



« Odgovori #13 dne:: četrtek, 12. oktober 2017 ura: 19:59 »

Očitno si tako zagledana v to, da "ne bi bila sama", da morda ne vidiš kje se ti družba ponuja.
Ko tako trmasto iščeš g. Nekoga, ga gotovo ne boš dobila. Navadi se živetisama, bodi sama sebi najboljšadružba, pa boš tudi ostalim.
Poslušaj, polleta živim sama, v tujini, kje ne poznam skoraj nikogar. Ko je kaka prijateljica tu, sem jaz tam in obratno. Čakam 17., da pride prijateljica iz Strassbourga, da greva vsaj malo ven.
Ampak vseeno mi ni dogčas in ne jamram. Zametim se s sraznimi stvarmi. Od branja, preko ročnih del...še likanje mi je v užitek. Vse je samo stvar percepcije. Kak gledaš na samoto, je odvisno samo od tebe.
Polna negativnosti v kateri si, ti kaj dosti ne bo pomagalo. Sprijazni se s stanjem in ne pozabi na lep slov.rek - Bolje sam, kot v slabi družbi.
Nihče ni povsem zadovoljen s svojim življenjem. Moje je v bistvu ena sama žalost, katastrofa (za katere sem bila sama kriva), nesreče...pri 50-tih ostala brez partnerja...pa začni od začetka  kiselnasmeh, istočasno brez službe in malce kasneje še brez enega psa. Mlada nisem, zdrava tudi ne (imam 4 kronične, doživljenske bolezni), ampak sem zadovoljna, da je tako kot je. Naučila sem se živeti drugače, materialne stvari me ne zanimajo dosti, živim pa s polnimi pljuči. Od vsega sra**a poberem tisto, kar je dobro in grem naprej.
Ko se boš sprijaznila sam s seboj, se bo tudi tvoj odsev v drugih spremenil. Gliha skup štriha - še en slov. pregovor...boljše kot boš (v vseh pogledih, predvsem pa zadovoljna sama s seboj), boljše osebe boš pritegnila k sebi.
In ne nazadnje, da bi imela na izbiro, verjetno ne bi zamenjala svojega življenja z nobenim drugim. Za vsakim knom se skriva zgodba, z vsakega obraza pade maska.
Če ne veš, kaj hočeš, si pa nalimaj na hladilnik česar nočeš. Marsikdaj je to še bolj koristno. Dajmo veselo naprej.  rozicodam
Prijavljen

If you are depressed, you are living in the past.
bina223
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 56


« Odgovori #14 dne:: petek, 13. oktober 2017 ura: 20:08 »

Hvala za odgovore. Sedaj mi je malo bolje ker imam 3 fajn prijateljice ki me res razumejo in sprejemajo tako kot sem. to mi olajša da se sprejmem tako kot sem. čeprav še vedno nisem zadovoljna sama s sabo in z svojem življenjem. ker bi lahko naredila VEČ lahko bi bilo VEČ. pa še vedno sem obsedena z iskanjem fanta... to mi ne gre iz glave pa tako rada bi se znebila te obsedenosti pa žal ne gre:( ker si preveč želim nekoga in ker sem preveč osamljena žal:( no frendice so super samo jih pa tudi ni vedno ob meni. in ko sem sama trpim in začnem mislit negativno. eni imajo premalo časa jaz pa žal preveč...
Prijavljen
Nucky
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 230


« Odgovori #15 dne:: nedelja, 26. november 2017 ura: 14:59 »

Potem se sprijaznis z dejstvom, da nikoli ne bo bolje ampak vedno slabse. Ko se sprijaznis ti postane vseeno za vse in tudi gane te ne več, ker na koncu se potrdi, kar si pricakoval. Imas pa pac ljudi, ki bebavo upajo na boljse potem so pa celi depresivni zaradi svojih pricakovanj
Prijavljen
bina223
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 56


« Odgovori #16 dne:: torek, 19. december 2017 ura: 21:27 »

Nucky točno tako... zdaj imam še manj ljudi ko sem jih imela...
Prijavljen
bina223
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 56


« Odgovori #17 dne:: nedelja, 28. januar 2018 ura: 21:00 »

leta in leta sem v depresiji. lahko rečem da celo moje življenje ( 40 let). Če bi rekla koliko procentov je bilo ok v mojem življenju bi rekla od 1- 10 % ostalo pa sam šit. ja, sem črnogleda a imam razloge za to. na svetu nimam niti 1 osebe ki bi ji bilo mar zame... zgubila sem vse ljudi ker sem se toliko selila... in res ker se NIČ ne spremeni res ne zmorem več... Ne morem se imet rada, niti nimam rada življenja in sovražim živet... vsem sem odveč in "tečna" in težka in najraj bi res zavoljo tega vsega zginla s tega prokletega sveta...
nimam več niti upanja... niti si ne upam več mislit pozitivno ker ko si dam malo upanja ponavadi to izgine kot kapljica v morju...
res ne vidim več izhoda kot samomor... vem da nikoi ne bo bolje  in nima smisla trpet in živet. in bit nonstop sam, nonstop nesrečen, nonstop napoto drugim... brez veze... izboljšave tako ni leta in leta ne... če se pa že prikaže malo upanja pa tako zbledi ( kot sedaj ko sem zopet zgubila naj frendico in je odšla 300 km stran in sem spet sama brez koga ki bi me razumel in imel rad ter bil tu zame in da bi mu bilo MAR zame...) potem je res brez veze živet.
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.076 sekundah z 18 povpraševanji.