Vaginizem in anksioznost

[Livia]

Rada bi napisala svojo zgodbo in morda komu pomagala, da ne bo dozivljal kaj podobnega.
Po 30 letu sem dozivela svoj prvi panicni napad, sledili so obiski pri terapevtih, zdravnikih, diagnoza - anksioznost s panicnimi napadi, zacela sem jemati cipralex, ki sem ga po enem letu opustila.
Po diagnozi se je vse spremenilo, postala sem nezaupljiva, se bolj prestrasena, skratka nemocna.
V tistem casu sem spoznala svojega prvega partnerja, ki me je imel rad in me sprejel z mojo diagnozo.
Problemi pa so se zaceli pri spolnosti, v tistem casu se nisem vedela, da se moj problem klice vaginizem. Ko sem ginekologinji pripovedovala o svojih tezavah v spolnosti, me je kratko malo zabila, da bi ljudem z anksiozno motnjo sploh prepovedala imeti otroke. Osramocena in v solzah sem zapustila ordinacijo. S partnerjem nama ni uspelo imeti spolne odnose, zato sva se tudi razsla. Vcasih se razidejo tudi ljudje, ki se imajo radi.

Nasla sem si novega partnerja, ki mu moje tezave z anksioznostjo niso bile prevec tuje. Tezave so se pojavile pri spolnosti, zacela sem verjeti, da sem nesposobna, zelja po otroku je postajala vse vecja. Tokrat sem sla k drugi ginekologinji, ki tudi ni mogla opraviti pregleda, ko pa sem ji povedala se o tezavah pri spolnosti je takoj vedla, da gre za vaginizem.Povedala mi je tudi, da v Sloveniji ne pozna strokovnjakov, ki bi se s tem ukvarjali. Zame je bilo najpomembnejse, da imam diagnozo. In ce ne bi nasla ameriskih spletnih strani o vaginizmu, bi se naprej verjela, da je samo z mano nekaj hudo hudo narobe. Preko teh spletnih strani sem prebirala skoraj identicne zgodbe moji zgodbi. Ja, z veliko veliko muke, potrpezljivosti in discipline, sem vsaj toliko premagala vaginizem, da sem imela spolne odnose.

Vaginizem pocasi odpravljam, cena, ki sem jo placala, pa je bila visoka, dve propadli vezi in pa to, da sem brez otrok.
Ce bi mi kdo ze prej diagnosticiral vaginizem, morda bi se moja zgodba drugace obrnila.
Ko prebiram literaturo nikjer ne najdem direktne povezave med anksioznostjo in vaginizmo, ceprav morda je, treba pa tudi vedeti, da gre pri vaginizmu za fizicni defekt.
Kakorkoli ze, zensk z vaginizmom je zelo zelo malo, ce se pa katera le najde na tem forumu, naj ne krivi sebe za svojo nesposobnost imeti spolne odnose.

[Aslan]

Livia hvala da si podelila svojo zgodbo z nami.
To kar dozivljas je ne samo fizicno bolece temvec tudi custveno bolece.

Vaginizem oz. misicni krc vagine ima pogosto psihicno ozadje.
Na netu bos tudi v slovenscini nasla kar nekaj uporabnih informacij.

Vsekakor bi bilo fajn poiskat strokovno pomoc za psihicno plat tezave.
Poisci psihoterapijo (psihoterapevt ni enako kot psihiater ali psiholog), kjer bi malo raziskala svoj odnos do spolnosti, kako je tvoja primarna druzina sprejemala spolnost,
kaksen je tvoj odnos do samozadovoljevanja in podobna vprasanja.
Postopno skozi redna srecanja in pogovore popustijo custvene zavore in se vrnejo spomini na to kar telo sedaj nezavedno blokira. Z veliko neznosti in zaupanja, predvsem pa z odsotnostjo strahu in z sproscenostjo, tudi s partnerjem lahko dosezeta sproscen spolni odnos.

Vredno se je potruditi in poiskat pomoc.
Prisrcen pozdrav