zelenatrava
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 4
|
|
« Odgovori #5 dne:: sreda, 26. avgust 2015 ura: 20:57 » |
|
Živjo tikataka,
malo pozno sem videla tale prispevek in upam, da si v tem času že bolje. Torej kar se tiče bolečin- če imaš anksiozno motnjo ali depresijo so bolečine zelo povezane z njima. Jaz anksiozno motnjo imam in v času zagona trpim zelo zelo hude bolečine po celem telesu, ki so čisto drugačne od npr.bolečine, ki bi jo izkusila, če bi se npr.udarila nekam v nogo, je globoka in čudna kot jo opisuješ. Predvsem so bolečine dalj časa trajajoče in takrat nikakor ne morem sprostiti mišic. Je pa tako, da ko mine anksioznost, minejo tudi bolečine. Jemljem zdravila za anksioznost-preden sem jih začela sem imela tudi jaz derealizacije zaradi hude tesnobe- večino časa se počutim v redu, vendar imam kdaj še vseeno tesnobo nekaj dni. Takrat me boli vse. Sedaj sem se že točno naučila prepoznati to bolečino. Včasih sem jezna, ker je prvi nasvet, ki ga dobiš: sprosti se, vendar meni to takrat ne pomaga. Kaj mi pomaga da se rešim bolečin? To, da se rešim tesnobe. Imaš opcijo, da poskušaš sprostiti mišice sama-meni to ne uspe, ker sem ponavadi preveč tesnobna. Takrat vzamem helex, ki sprosti tudi mišice. Da smo si na jasnem- imam stalno terapijo z AD in ne jem helexa stalno, vzamem ga izključno po potrebi kadar me zelo boli in je tesnoba neznosna, da se pomirim in potem tudi bolečina mine. Rada bi dodala da dokler nisem imela urejene stalne terapije, meni cipralex ni pomagal ampak venlafaksin pa- sem trpela tako hude bolečine da sem cel dan ležala s podloženimi blazinami pod nogami in rokami. V življenju me še ni nič tako bolelo, samo jokala sem in to več mesecev. Ko sem dobila prava zdravila se je popravilo, kot da nikoli ni bilo nič. Vendar je anksioznost ena taka nesramna bolezen s katero živiš celo življenje in se moraš sprijazniti, da bo včasih še prišla na dan kljub dobri terapiji (npr.stresni dogodki,obdobja) in te zna po mesecih normalnih dni spet zagrabiti tesnoba in vse boleti. Ampak kot pride tudi mine, če ne s tako pa z drugo terapijo, ki ti jo predpiše zdravnik. Tudi psihoterapija dela čudeže. Kar se tiče fibromialgije bi rekla, da moraš vedeti, da vsi radi poudarjajo, da je neozdravljiva pa ni res. Poznam kar nekaj primerov, ko so ženske trpele za hudo fibromialgijo več let, potem pa je naenkrat minila (z zdravili ali brez). Ne beri strašljivih internetnih zgodbic- vsak človek je zgodba zase. Ne glede na to, kar poslušamo o zdravstu obstajajo tudi zelo zlati zdravniki, ki ti bodo predpisali pravo terapijo in ki bodo razumeli, da te boli in da je kljub temu, da je bolečina psihična enako boleča kot fizična. Zato ne obupaj. Vedeti pa moraš da je + stvar tesnobe ta, da ko zvečer zaspiš je vedno možno, da je naslednji dan ne bo več, da ne bo več bolečin, da bodo zdravila prijela. In to je tisto upanje, ki jo razlikuje od 'telesnih kroničnih bolezni'. Je huda, včasih za umret, ampak mine. Zares in vedno mine. Želim ti vse dobro.
|