Moje težave

[Moma]

Se bom opogumila in še jaz delila svoje težave, ker čutim, da se moram izpovedat

Stara sem 21 let in zadnje leto opažam znake anksioznosti. Prvič, da sem opazila, da se nekaj dogaja je bilo leto dni nazaj, ko sem imela razgovor za študentsko delo. Imam namreč kar hude težave z vzpostavljanjem očesnega stika in ko sem tako gledala svojo bodočo nadrejeno, mi je srce začelo razbijati, roke so se mi potile in kar naenkrat mi je začela glava trzati oz. je bil bolj tik, ki ga nikakor nisem mogla kontrolirat. Sploh ne znam natančno opisati ampak res ni bilo prijetno. In zdaj se mi to pogosto dogaja Predvsem opažam, da se mi to dogaja, ko se moram pogovarjati z neznancem ali pa s kakšnim nadrejenim (npr. profesor) ali pa prodajalka v trgovini ... pride do tikov glave, rahlega tresenja telesa in vseh drugih stvari, ki spadajo zraven. Grozno se počutim! Zadnje leto imam tudi hudo tremo pred nastopanjem. Začnem jecljati, glas se mi trese, kolena se mi šibijo ... ker se to dogaja tako pogosto imam že strah pred tem, da se mi bo to zgodilo in se zato kakšnim situacijam izogibam ali pa kam ne grem in raje ostanem doma ipd. Drugače sem komunikativna, rada se družim z ljudmi ampak ne maram biti v središču pozornosti in čim, ko je družba večja, manj sem komunikativna in manj govorim, ker se bojim, da bom kaj neumnega rekla, da bom začela jecljati...kar otrpnem in sem tiho. Tudi naokoli zelo nerada hodim sama, ker se počutim čudno. Še nikoli sem šla sama npr. v BTC, pa bi rada šla, ker se enostavno počutim tako čudno, ko sem sama. Še npr. kakšnega sendviča v javnosti ne rada jem, ker mi je enostavno kar nerodno ...?!

Svoji psihiatrinji sem to že omenila pa mi ni ravno v pomoč, ker niti ne deluje na tem področju. K njej namreč hodim redno že več kot 5 let, ker sem kot najstnica imela težave z bulimijo.

Najbolj me teži to, da se mi to dogaja, ker se zaradi tega izogibam stvarem in se kažem v napačni luči. Včasih sem rada nastopala pred ljudmi, ni mi bil problem imeti govorni nastop pred razredom, skratka bila sem vse kar zdaj nisem in rada bi bila spet taka, ker tudi študiram takšno smer in me že zelo skrbi, kar panika me grabi kako se bom tega rešila, ker mi tole čedalje bolj otežuje stvari

Uh, pasalo je tole dat iz sebe 
Vesela bom kakšnega komentarja, pomoči, karkoli

[ForestGirl]

Pozdravljena!

Veš kaj me zanima...a tvoji starši mogoče pretirano dajo na to (=poudarjajo), kaj drugi mislijo, in da se je treba podrejati temu???
Tko bom rekla, nihče, kot ti sama, se boš motala prepričat v to, da si ti TI, in da taka kot si, si popolnoma ok, ne glede na menje drugih ... torej je ugajanje komurkoli brezpredmetno, komur bos ok bo v krogu tvoje druzbe, ostali pač ne, in hvala bogu, da je temu tako. Vzem si v razmislek, zakaj bi te pravzaprav moralo biti strah kaj bos rekla in kako bodo to drugi dojeli...pa kaj če se smejijo - to pove veliko o njih, nič o tebi, nenazadnje ima vsak lahko svoje menje. Sama sem prišla tako daleč, da mi je vseeno kaj si kdo misli, reči pa si upam kakoli, pa če drugim paša ali pa ne, to sem jaz. Meni je vseeno če se smejijo ali zavijajo z očmi, so pač taki, da niso sposobni sprejet drugačnega mnenja, pogleda - drugačnosti. Torej bi se na tem mestu vprašala kdo je tle pravzaprav čuden Velikokrat je to tud samo v naših glavah...ker si v naprej rišemo neke scenarije, ki se verjetno ne bodo nikoli zgodili. Tko da glej ... nikoli ne bos vsem všeč, vsak si bo o tebi ustvaril svoje mnenje, ne glede na to ali bos tiho ali pa bos delila svoja mnenja...tak pač svet je, to se dogaja vsem. Pa se to, eni bodo zmer odpadl s tvojega zivljenja, ostali bodo samo nekateri ... če bos odkrita do sebe in drugih, da se pokazes kakšna v resnici si, bodo verjetno ostali tisti, ki jim boš všeč in te bodo imel radi...in če so sam 3, je to ZMAGA. Zato razmisli zakaj se sploh ukvarjas s takimi vprašanji, kdo jih je zanetil v tebi, od kje vzorci. V prakso bos zadevo mogla spravit sama, ne glede na to kolk informacij bos imela/dobila.
Pa veliko sreče in namesto, da se omejuješ, začni uzivat življenje, da te ne prehiti

[Cheaney]

Moma, sam sem bil pretirano sramežljiv, velikokrat živčen v trgovini, zardeval sem...meni je pri premagovanju soc. fobije najbolj pomagalo izpostavljanje.  Izpostavljaš se toliko časa nevarni situaciji in strahu, da vidiš, da ne predstavlja nevarnosti zate. Tukaj sem jaz spraševal o tem kako premagovat soc.fobijo: http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,16275.0.html
Po moje ni smiselno it v prvem koraku k psihiatru po tablete, ker s tako ne boš trajno rešila situacije.
Js imam še vedno ogromno treme pri nastopanju in ta trema me ovira. Ampak sam imam to že od 13 leta, pa sem malo starejši od tebe, a žal pri tremi mi niso razne tehnike in vaje pomagale..nisem pa več sramežljiv, nimam težav z vzdrževanjem očesnega stika, skratka nimam se za anskiozno osebo. Vse to zaradi izpostavljanja, priporočam ti tole knjigo http://www.bookdepository.com/Shyness-Social-Anxiety-Workbook-Martin-Antony/9781572245532
Imaš tudi neko dosti podobno knjigo v slovenščini...naslova ne vem.

[Moma]

Hvala obema za vzpodbudne besede! 

@ForestGirl: Ne, to sploh ne. Starši mi že od nekdaj pravijo, da se preveč oziram kaj si drugi mislijo o meni ... mogoče je edina "pomanjkljivost" ta, da se pogosto do mene obnašata kot, da sem še vedno najstnica in dejansko priznam, da sploh nisem samostojna. Ampak kot pravim, ta anksioznost se je začela šele kakšno leto nazaj, kot najstnica sem bila res čisto nasprotje - vodila sem šolske predstave, odgovarjala učiteljem, delala norca iz sebe pred razredom, skratka rada sem imela pozornost, zato mi je toliko bolj čudno zakaj in kako je kar naenkrat lahko prišlo do tega /: Se strinjam, da se res nebi smela toliko obremenjevat s tem kaj si drugi mislijo, lažje reči kot storiti, ampak dejansko bi bilo življenje veliko lažje če bi bila "flegma"

@Cheaney: to glede izpostavljena je dobra ideja in sem že razmišljala o njej ... res se moram začet bolj izpostavljat ampak, ko pride do takšne situacije, ko bi se lahko izpostavila enostavno zmrznem, ker se bojim, da se mi bodo "pojavili" ti moteči znaki (jecljanje, očesni stik ...). Ampak če se hočem tega rešit je verjetno to nujno tako, da bi se res že mogla začet več izpostavljat!
Hvala za predlog knjige, zelo rada berem